Boštjančič: Slovenija je sposobna finančno izpeljati projekt Jek 2

Finančna konstrukcija glede na to, v kateri fazi je projekt gradnje drugega bloka nuklearke (Jek 2), še ne more biti zaprta; dokončno bo ob končni investitorjevi odločitvi, predvidoma do konca leta 2028, je na javni tribuni v organizaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo danes v Ljubljani dejala finančna direktorica družbe Gen energija, ki je investitor projekta, Nada Drobne Popovič.

Pri izračunu ekonomike projekta, katere recenzijo so predstavili v petek, so upoštevali, da bi bilo 25 odstotkov potrebnega kapitala lastniškega - odgovora na to, ali bi lahko sodelovala Gen energija, še ni - od preostalih 75 odstotkov pa 40 odstotnih točk dolg države in 35 odstotnih točk izdaja obveznic. Ob različnih predpostavkah cene zadolževanja (v višini dva, tri in štiri odstotke) so dobili oceno, da bi cena elektrike iz Jeka 2 znašala med 66 in 99 evrov na megavatno uro (MWh).

Boštjančič: Slovenija je sposobna finančno izpeljati projekt Jek 2

Finančni minister Klemen Boštjančič je v uvodnem nagovoru zagotovil, da je država sposobna finančno izpeljati projekt. Bo pa treba finančno konstrukcijo izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2) pripraviti na najvišji ravni s sodelovanjem strokovnjakov in mednarodnih institucij ter jasno definirati odnose med večinskimi in manjšinskimi partnerji v lastniškem kapitalu.

Najprimernejša se mu zdi ideja o javno-zasebnem partnerstvu, po kateri bi se država zadolžila na trgu in projektnemu projektu posodila potrebna sredstva za izgradnjo Jeka 2. Odnose bi bilo treba v izogib kakršnikoli kasnejši slabi volji natančno opredeliti, država v tem primeru tudi ne bi smela ponuditi nižje obrestne mere od tiste, po kateri se zadolžuje sama.

Boštjančič ob sicer že znanih nekaterih predpostavkah glede dolžniškega financiranja višine obrestne mere ni želel napovedovati, poudaril pa je, da je projekt kot tak zanimiv, o njem so že opravili tudi pogovore z investicijskimi bankami, ki so za sodelovanje zelo zainteresirane. "Slovenija lahko zagotovi potreben obseg dolžniškega financiranja brez poslabšanja položaja na mednarodnih dolžniških trgih," je poudaril.

Ob tem je izpostavil nujnost vzpostavitve ustreznega, učinkovitega sistema upravljanja projektnega podjetja na način, ki bo zagotavljal skrbnost, odgovornost, preglednost, gospodarnost in integriteto ter omejeval tveganja za korupcijo.

"Gre za izjemno tvegan finančni projekt, tako v času izgradnje kot v času delovanja," je opozoril ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Jaklič. Finančno močnejše države se otepajo prevzemanja poroštev za nuklearke, je dejal in kot primer navedel Finsko in Veliko Britanijo, šibkejše, kot sta denimo Poljska in Slovenija, pa se temu verjetno ne morejo izogniti.

Opozoril je, da takšno zadolževanje državi jemlje alternative, in menil, da imamo ob obstoječi nuklearki, katere delovanje bi lahko podaljšali še za 20 let, do leta 2063, še čas za razmislek o alternativnih možnostih. Ob tem je navedel ugotovitve nemške študije, da je mogoče leta 2050 zagotoviti proizvodnjo elektrike samo z obnovljivimi viri energije (OVE).

Do slednjega je skeptičen generalni direktor družbe Eles, ki je sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja, Aleksander Mervar. V analizi alternativ je dobil tri najboljše možnosti. Prva bi bila izgradnja Jeka 2 in obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) do leta 2063, druga brez Jeka 2 in obratovanje Neka do leta 2063 ter dodatne zmogljivosti OVE, tretja pa brez Jeka 2 in podaljšanja Neka ter še dodatne OVE. "Vsaka varianta ima svoja tveganja ... in nobena ni 100-odstotni OVE," je dejal.

Minister Bojan Kumer je povedal, da ministrstvo pridobiva informacije glede alternativnih možnosti, ter da je pomembno, da bodo do leta 2028 na voljo tako podatki o Jeku 2 kot o alternativah.

Tudi Mervar sicer meni, da je projekt Jek 2 izjemno tvegan. Opredeliti bi bilo med drugim tudi treba, ali in s katero državo bi šli v soinvestitorstvo. Kot največjo težavo vidi možnost, da se ob rasti uporabe OVE v Evropi borzne cene elektrike ne bi spreminjale, rasle pa bi končne cene. Nič še ni dorečenega glede morebitne pogodbe za razliko, je dejal. Ocenjuje, da bo strošek financiranja najmanj 4,5 oz. pet odstotkov.

Jonas Sonnenschein iz nevladne organizacije Umanotera je med alternativnimi možnosti navedel uvoz elektrike iz sonca in vetra ter izpostavil hiter razvoj tehnologije na tem področju, kar lahko med drugim vpliva na potrebe po vlaganjih v omrežje. Opozoril je na morebiten velik dodaten pritisk na proračun v primeru Jeka 2, med drugim ob predvidenih višjih izdatkih za pokojnine in plače v javnem sektorju ter ob obetih manj sredstev za kohezijo.

Če bi se projekt zalomil, obstaja možnost bankrota države, so se strinjali Mervar, Sonnenschein in Jaklič, kar bi pomenilo ukrepe fiskalne konsolidacije, kot sta jih morali sprejeti denimo Grčija in Argentina. "Razprava o Jeku 2 močno spominja na razprave v času promocije šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj," je menil nekdanji minister, sedaj direktor Evropske energetske skupnosti Janez Kopač, saj da se govori o stabilnosti in cenenosti, namerno pa da zamolči vsa tveganja, ki so vnaprej znana. Financiranje, kot ga je omenil Boštjančič, po njegovem mnenju pomeni višje stroške zadolževanja gospodarstva, saj da bi se kreditna ocena državi poslabšala.

Predloga za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma o Jek 2 po mnenju vlade neutemeljena

Medtem pa je vlada ocenila, da sta predloga za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma, ki sta ju skupaj s pobudo za presojo ustavnosti vložila stranka Vesna in Mario Plešej, neutemeljena. Ker je posvetovalni referendum nezavezujoč, ne more posegati v ustavne pravice, so prepričani.

Ustavno sodišče bi moralo po mnenju vlade predloga zunajparlamentarne stranke Vesna in Plešeja zavrniti, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Posvetovalni referendum ne posega v ustavne pravice državljanov, prav tako ni mogoče utemeljiti škodljivih posledic, ki bi jih lahko povzročil, so zapisali.

Posvetovalni referendum je v slovenskem pravnem redu urejen z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi. Gre za vrsto referenduma, ki omogoča državljanom, da izrazijo svoje mnenje o določenem vprašanju, vendar pa DZ na izid ni vezan. Posvetovalni referendum zato po mnenju vlade pojmovno ne more ustvarjati pravnih posledic.

"V obravnavanem primeru ni podanih elementov, ki bi kazali na to, da bi razpis referenduma lahko povzročil kakršnekoli škodljive posledice. DZ je s posvetovalnim referendumom zgolj postavil vprašanje državljanom, vendar bo dokončna odločitev o gradnji JEK-a 2 sprejeta v obliki zakona," so navedli v vladi.

DZ je odlok o razpisu referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo sprejel 10. oktobra, sedaj pa je pobudo poslal vladi in jo zaprosil za podajo mnenja.

Vesna je pobudo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma o JEK-u 2 vložila zaradi po njihovem zavajajočega referendumskega vprašanja o projektu, ki omejuje svobodno odločanje volivca. Pobudo so nato na ustavno sodišče vložili še profesor Dušan Plut, gimnazijec Lovro ter organizaciji Focus in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, ki menijo, da je referendumsko vprašanje sugestivno in nejasno.