Ker je vrsta šakal zavarovana in se ne upravlja aktivno, se je številčno in prostorsko močno razširila. Zato bo v prehodnem obdobju treh let, v katerem se pričakujejo rezultati aktivnega upravljanja tovrstne populacije, za škodo, ki jo povzroči šakal (ne glede na to, ali gre za lovno ali nelovno površino), odgovarjala in jo izplačevala država, so navedli v sporočilu.
Predlog novele, ki ga vlada v DZ pošilja za obravnavo po skrajšanem postopku, predvideva tudi nekatere manjše spremembe in dopolnitve, ki naj bi prinesle večjo jasnost in nedvoumnost že dosedanjih določb zakona, so še sporočili z vlade.
Vlada je oktobra lani vrsto šakal umaknila iz uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, s čimer je predvideno, da se z njo upravlja po zakonodaji s področja lovstva. Za prilagoditev predpisov – poleg spremembe omenjenega zakona je med drugim treba sprejeti načrt upravljanja s šakalom – je bilo določeno prehodno obdobje do 1. maja 2020.
"V zadnjem desetletju se je vrsta razširila po Sloveniji in je v ugodnem stanju, zato je potrebno redno upravljanje s populacijo," je takrat spremembo utemeljila vlada.
Šakal se je v Sloveniji prvič pojavil leta 1953, številčno in prostorsko pa se je močno razširil predvsem v zadnjih 10 letih. Trenutno jih pri nas živi več sto, razširjeni so po vseh regijah, največ jih je na Krasu, je lani poleti za STA pojasnil raziskovalec in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Krofel. Ocenil je, da sprememba zakonodaje šakala ne bo ogrozila, saj po primerih iz tujine vedo, da odstrel nima praktično nobenega vpliva na populacije šakalov.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.