Vlada predlaga nove kreditne ugodnosti za prizadete v poplavah

Predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev naslavlja izzive, ki so se v praksi pokazali pri izvajanju lani sprejetega zakona, so v sporočilu za javnost po seji vlade navedli na ministrstvu za finance, ki je bdelo nad pripravo predloga.

Kot so zapisali, predlagana novela podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in za nadomestitev doma, do vključno 31. decembra 2026. Obenem podaljšuje ročnost kreditov (do 25 let), s čimer se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev, zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200.000 evrov, kar da odgovarja na dejanske potrebe potencialnih koristnikov sheme.

S predlaganimi zakonskimi spremembami se spreminja tudi določba glede fiksne obrestne mere. Ta mora biti vsaj 20 odstotkov nižja od trimesečne medbančne obrestne mere euribor na dan vloge za kredit in vsaj 10 odstotkov ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh. Obresti bodo še naprej, kot je veljalo doslej, subvencionirane v celoti, so zapisali na vladi.

Predlog novele prav tako širi nabor možnih kreditojemalcev tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma lahko dokažejo, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem.

Vlada s predlagano novelo zakona obenem uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o sodelovanju objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih. Ta bo poskrbela za objavo seznama sodelujočih bank. S tem bo informacija zainteresiranim na voljo tudi na spletni strani službe.

Ponovna gradnja na območjih, kjer bodo odstranjeni objekti, bo prepovedana, novela pa ureja tudi izjemo pri posegih v naravo. Vlada namreč predlaga odstop od ureditve v zakonu o divjadi in lovstvu, ki ureja prepoved sekanja zarasti ob vodnih bregovih, čiščenja odvodnih kanalov in praznjenja vodnih zajetij v času gnezdenja ptic. Kot poudarjajo na vladi, se s to rešitvijo ne posega v splošne zahteve iz predpisov o ohranjanju narave.

Predlagana novela drugače ureja tudi postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki bodo spremenjena v stavbna. Pri postopku nakupa kmetijskih zemljišč se ne bodo uporabljale določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na promet s tovrstnimi zemljišči, ampak bo nakup izveden s sklenitvijo neposredne pogodbe.

Na področju komunalnega opremljanja predlagana novela natančno določa, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini, kot je objekt za odstranitev.

Predlagana novela prav tako jasneje določa možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov ob sanaciji, kot gradbenega materiala, ter usklajuje določbe zakona z novo sprejeto evropsko uredbo glede pomoči de minimis, so še zapisali na vladi.