Vlada pred volitvami ne bo ugriznila v kislo jabolko davka na nepremičnine

Davka na nepremičnine po besedah finančne ministrice Mateje Vraničar Erman še ne bomo dobili v tem mandatu. "Bojim se, da smo prišli do točke, ko moramo jasno povedati, da v tem mandatu zakon o davku na nepremičnine ne bo sprejet," pravi, pričakuje pa, da bo vlada še ta mesec v DZ poslala predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Da vlada v tem mandatu ne bo sprejemala davka na nepremičnine, je Vraničar Ermanova po pisanju časnikov Dnevnik in Večer povedala že v ponedeljek na sestanku koalicije. Pod vprašajem naj bi bil tudi sprejem novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je sicer pripravljen ter medresorsko in strokovno usklajen. 

Karla Erjavca je njegov politični instinkt opozoril, da so parlamentarne volitve preblizu za odpiranje tako občutljivih vprašanj, po pisanju Dnevnika v največji vladni stranki SMC za blokado postopkov krivijo DeSUS. S prstom pa kažejo tudi na SD, kjer naj se ne bi strinjali s spremembami pri množičnem vrednotenju nepremičnin.  

Bližajoče volitve je omenila tudi ministrica. "Žal moramo ponovno upoštevati, da se približujemo volitvam. Čez dobro leto jih lahko pričakujemo," je dejala ob robu kongresa slovenskih občin, ki danes poteka v Podčetrtku. Kot je dodala, so na ministrstvu pripravili nekaj strokovnih izhodišč in ob posameznih vprašanjih davka na nepremičnine bi želeli tudi v nadaljevanju voditi strokovne razprave. 

"Nepremičninskega davka prek novega zakona v tem mandatu zanesljivo ne bo," je danes v izjavi novinarjem v DZ potrdila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Dodala je, da mora biti podlaga v modelu množičnega vrednotenja ustrezno pripravljena in da je tudi za aktivacijo davka treba sprejeti ostale rešitve.

Na ministrstvu so povedali, da obravnave predloga zakona na vladi, čeprav je ministrstvo pripravilo izhodišča za oblikovanje novega sistema davka na nepremičnine, "v tem mandatu zaradi drugih prioritet koalicijskih strank ni pričakovati".

Ministrstvo za finance je sprva načrtovalo, da bo letos sprejet novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katerim bi odpravili neustavnost ureditve za potrebe obdavčenja in na podlagi katerega bi prihodnje leto izvedli novo vrednotenje nepremičnin.

Prav tako za prihodnje leto je bil v načrtu sprejem zakona o davku na nepremičnine, po katerem bi davek odmerili z letom 2019. Podlaga za to bi bili podatki novega cikla vrednotenja nepremičnin, zaključenega v letu 2018.

A tudi sprejem sprememb množičnega vrednotenja - katerega podatki se uporabljajo tudi za druge namene, med drugim za določanje socialnih transferjev - je pod vprašajem. Po pisanju Dnevnika so namreč v DeSUS in SD podvomili, da bi bilo novo vrednotenje res pravično, pogrešali so izračune novih vrednosti nepremičnin in simulacije, kaj bi uvedba nepremičninskega davka na osnovi teh podatkov prinesla gospodinjstev in podjetjem.

Kustec Lipicerjeva je danes povedala, da je zakon o množičnem vrednotenju tehnična podlaga za vse nadaljnje korake. "V tehničnem smislu je zakon usklajen, zdaj pa je politično vprašanje, ali je zdaj primeren čas za obravnavo zakona," je dejala.

Vsebina osnutka zakona je bila v široki razpravi in je dosegla soglasje z vsemi ključnimi deležniki, je dodala poslanka SMC, kjer ocenjujejo, da je zakonsko besedilo ustrezno pripravljeno, zato s tega vidika ne vidijo razlogov, da ga ne bi obravnavali. "Bo pa to stvar koalicijskega dogovora," je dodala.

"Ker je usklajevanje tega zakona trajalo dlje časa, je prišlo do trenutka, ko sam davek več nima politične prioritete," je še povedala Kustec Lipicerjeva.

Premier Miro Cerar je po navedbah časnika sicer nedavno na izvršnem odboru SMC dejal, da je treba zahteve ustavnega sodišča uresničiti in da ima predlog zakona o množičnem vrednotenju potrebno strokovno podporo ter da ne bodo "ščitili tistih, ki se okoriščajo s trenutno nepravično ureditvijo".

Z zagotovilom, da zakona o davku v tem mandatu ne bodo sprejemali, naj bi se SD in DeSUS sicer nekoliko omehčali glede podpore množičnemu vrednotenju, pri čemer v SD pričakujejo, da bo imel predlog tudi podporo občin, DeSUS pa želi, da ne bo dodatnih obremenitev za gospodinjstva in gospodarstvo, je poročal časnik.

Vraničar Ermanova je danes zagotovila, da je predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin pripravljen in usklajen v najširšem možnem obsegu. "Upam, da bomo dosegli tudi politični dogovor, da je zakon primeren za obravnavo v DZ," je dejala. V tem primeru bi ga lahko v DZ poslali še ta mesec, poslanci pa bi ga nato lahko obravnavali na julijski seji. 

Nasprotovanja zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin

Na ministrstvu poudarjajo, da je predlog novega zakona o množičnem vrednotenju usklajen med vsemi vladnimi resorji, pravno in tehnično stroko, gospodarskimi združenji, bankami in večino interesnih združenj. Proti so po navedbah Dnevnika predvsem kmetijska interesna združenja, ki nasprotujejo tržnemu vrednotenju zemljišč po namenski rabi - želijo torej, da bi se vsa zemljišča, ki se uporabljajo za kmetovanje, vrednotilo kot kmetijska, čeprav so namenjena pozidavi. Ministrstvo se s tem ne strinja, saj da bi bilo to v nasprotju z načelom, da mora tržna vrednost izhajati iz načela najgospodarnejše rabe, ta pa je vezana na potencial nepremičnine, ne na njeno trenutno dejansko stanje.

Ministrstvo pravi, da novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in bodoča obdavčitev nepremičnin nista neločljivo povezani vsebini. Z zakonom o množičnem vrednotenju želijo odpraviti neustavnost ureditve za potrebe obdavčenja, je pa kakovosten sistem množičnega vrednotenja pomemben tudi za druge uporabnike, kot so statistika, banke in javna uprava.

Ne glede na odločitev, da ta vlada zakona o davku ne bo sprejemala, bosta projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnine, ki je oblikoval določena vsebinska izhodišča za pripravo novega zakona, in ministrstvo za finance nadaljevala strokovno delo v zvezi z oblikovanjem novih rešitev glede obdavčitve nepremičnin ter opravila posvetovanja z različnimi gospodarskimi združenji, interesnimi skupinami, lokalnimi skupnostmi in strokovno javnostjo, so za STA napovedali na ministrstvu.