Vlada potrdila sporazum o višjih plačah zdravnikov

Kot so sporočili po današnji seji vlade, se predlog dogovora sklepa primarno zaradi vzpostavitve ustreznih razmerij glede uvrstitev v plačne razrede na podlagi stavkovnega sporazuma med vlado in zdravniškim sindikatom FIDES iz leta 2016. Prav tako parafiran sporazum z zdravniki, ki ga je danes potrdila vlada, s čimer se lahko sporazum tudi podpiše, vsebuje realizacijo 48. člena zadnjega interventnega zakona za omilitev posledic epidemije.

Ta člen namreč določa, da bi lahko zdravniki po novem dosegli tudi 63. plačni razred, kar je bilo zdaj rezervirano le za funkcionarje. Doslej so lahko ostali javni uslužbenci dosegli največ 57. plačni razred. Pri tem gre sicer za začasen dvig plačnega stropa za zdravnike, saj zakon določa, da lahko ta ukrep velja do konca letošnjega leta.

Ob tem je vlada tudi sprejela spremenjena izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Prvotna izhodišča za pogajanja z zdravniki je namreč vlada sprejela 20. januarja, nato pa je med pogajanji prišlo do spremembe načina, kako doseči posamezne cilje in povečanja finančnih posledic, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje po seji vlade.

Zato je ministrstvo pripravilo dopolnjena izhodišča, ki bodo omogočila realizacijo 48. člena omenjenega interventnega zakona, prav tako je ministrstvo dopolnilo del posebnih pogojev dela in določilo kriterije za zasedbo novih delovnih mest.

Za koliko naj bi se zdravnikom dvignile plače?

Vsebine dogovora tako vladna stran kot FIDES do njegovega podpisa ne razkrivajo. Po neuradnih informacijah pa naj bi se plače večini zdravnikov dvignile za šest razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. En plačni razred pomeni približno štiriodstoten dvig plače, kar pomeni, da bi dogovor zdravnikom prinesel 24- oz. 28-odstotni dvig plač.

Ministrstvi za javno upravo in za zdravje smo zaprosili za informacijo, kakšna je povprečna plača zdravnika in kaj bi za povprečno zdravniško plačo pomenil dvig plače za šest plačnih razredov. A z obeh ministrstev so nam posredovali različne podatke o povprečni plači. 

Na Ministrstvu za javno upravo navajajo, da povprečna mesečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov za prvih 11 mesecev lanskega leta, namreč zadnji razpoložljivi podatki so za november, znašajo 4673 evrov. "Ob predpostavki, da se vsem zdravnikom in zobozdravnikom izhodiščni plačni razred dvigne za šest plačnih razredov, se njihova povprečna plača poviša za približno 26,5 odstotkov," so dodali.

Medtem pa na Ministrstvu za zdravje pravijo, da je povprečna bruto plača zdravnikov v novembru lani znašala 3942 evrov, dvig plače za šest plačnih razredov pa bi pomenil povišanje v znesku 940 evrov bruto.

Beovićeva: Dvig plač je del strategije za zaustavitev odhodov iz zdravniških vrst

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v današnji izjavi o aktualnih vprašanjih še pred sprejetjem dopolnjenih izhodišč za pogajanja prizadevanja za dvig zdravniških plač označila za korak k ohranjanju javnega zdravstva. Kot je pojasnila, je dvig plač sicer del strategije za zaustavitev odhodov iz zdravniških vrst.

Na vprašanje glede dviga plač tudi za druge zaposlene v zdravstvu, denimo medicinske sestre, pa je odgovorila, da si po njenem vedenju zdravniški sindikat Fides zavzema za izstop vseh delavcev v zdravstvu iz plačnega sistema.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so za STA navedli, da je delovna skupina predstavnikov zdravstvenega ministrstva in predstavnikov Fidesa, ki je v drugi polovici lanskega leta delala na predlogu novega zakona o plačah v zdravstvu, po mnenju Fidesa pripravila zelo dober predlog novega sistemskega zakona. "Logično se nam je zdelo, da bi zakon vključeval vse zaposlene v zdravstvu, ne le zdravnikov," so pojasnili.

Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič pa je za STA poudarila, da izstopu iz plačnega sistema v javnem sektorju njihov sindikat nasprotuje, tak korak bi po njihovi oceni vodil v anarhijo. "Ne nasprotujemo pa drugačni ureditvi oz. nadgraditvi plačnega sistema v javnem sektorju," je pojasnila.

Ob tem je poudarila, da o možnem predlogu izstopa vseh zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema niso bili seznanjeni ne s strani Fidesa, niti jih o tem ni obvestila vladna stran.