Finančni načrt ZZZS predvideva več ambulant družinske medicine in več pediatrov

Vlada je danes potrdila splošni dogovor v zdravstvu za letošnje leto, s katerim bodo med drugim zagotovljena dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih dob. Ministri so tudi podali soglasje k finančnemu načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za letos, so z vlade sporočili preko Twitterja.

Finančni načrt težak 3,054 milijarde evrov

Finančni načrt ZZZS za letošnje leto predvideva izravnano poslovanje, težak pa je 3,054 milijarde evrov, so še zapisali na vladi. ZZZS bo imel letos dobre 2,9 milijarde evrov prihodkov od prispevkov. Za skrajševanje čakalnih vrst je v finančnem načrtu namenjenih 20 milijonov evrov, še iz lanskega leta pa je za to namenjenih dodatnih 35 milijonov evrov.

Odhodki za zdravstvene storitve so načrtovani v višini 2,14 milijarde evrov. Finančni načrt predvideva tudi širitev mreže na primarni zdravstveni ravni, tako več ambulant družinske medicine kot tudi več pediatrov. Za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva so predvideli 444,5 milijona evrov.

Za zdravljenje v tujini finančni načrt ZZZS za letos predvideva 54,2 milijona evrov, za odhodke zavoda pa 46 milijonov evrov. Za nadomestila plač in dajatve je predvidenih 366,6 milijona evrov.

S splošnim dogovorom se med drugim zagotavljajo tudi sredstva za več prvih specialističnih pregledov na tistih področjih, kjer so dolge čakalne dobe, pa tudi za povišanje plač zdravstvenim delavcem.

Dodatna sredstva zaradi zvišanja plač v javnem sektorju 

Finančni načrt za bolnišnice sicer predvideva tudi dodatna sredstva zaradi lanskega zvišanja plač v javnem sektorju, in sicer 88 milijonov evrov iz sredstev ZZZS ter 16 milijonov evrov iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, pojasnila ministrstva za zdravje danes povzema časnik Delo.

Časnik ob tem še navaja, da je ministrstvo "postavilo na glavo lani zasnovano sanacijo bolnišnic", ko je vsem bolnišnicam nedavno poslalo dokument o izvajanju sanacije v javnem zdravstvenem zavodu. Ta po pisanju Dela od bolnišnic zahteva 20 odstotkov "višji finančni učinek" ukrepov sanacije do leta 2019 oziroma 2020, namesto do sprva predvidenega leta 2021.

Sanacijski načrti, ki so jih bolnišnice pripravljale, so tako zdaj neuporabni in jih morajo pripraviti na novo. Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Marjan Pintar je za časnik ocenil, da to pomeni dodaten pritisk na sanacijske uprave in zaposlene. Po njegovem prepričanju tako obsežne sanacije ni mogoče izvesti v krajšem času, kritičen je bil tudi do arbitrarnega pristopa sanacijskega odbora in ministrstva za zdravje.

To bi po mnenju Pintarja lahko pomenilo, da bo minister zavrnil nove sanacijske ukrepe in krivdno razrešil sanacijske uprave. Na ministrstvu za zdravje so sicer to možnost za Delo zavrnili in pojasnili, da dokument ni bil napisan s tem namenom in da bi ministrstvo uprave lahko razrešilo tudi brez tega dokumenta, če bi to nameravali. Po pojasnilih ministrstva je namen tega protokola le "natančnejša opredelitev celotnega postopka sanacije".

Potrditev splošnega dogovora prižiga zeleno luč ukrepom za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu

Z današnjo potrditvijo finančnega načrta ZZZS ter spornih vprašanj iz splošnega dogovora v zdravstvu je vlada danes prižgala tudi zeleno luč ukrepom za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu. Med drugim bodo izvajalce zdravstvenih storitev skušali spodbuditi k izvedbi več prvih pregledov z višjimi cenami za vse preglede nad normo.

Z današnjo potrditvijo splošnega dogovora ter finančnega načrta ZZZS so sprejeti pogoji za sklenitev pogodb z izvajalci v zdravstvu, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade spomnil minister za zdravje Samo Fakin. Sporna vprašanja so težka 115 milijonov evrov, 104 milijone evrov bo namenjenih pokritju višjih plač zdravstvenih delavcev, ki izhajajo iz lanskega dogovora s sindikati.

Preostanek denarja gre za skrajševanje čakalnih dob na področju 15 različnih specialnosti: rehabilitacije, ortopedije, revmatologije, otorinolaringologije, kardiologije in vaskularne medicine, fiziatrije, ginekologije, infektologije, internistike, alergologije, okulistike, pulmologije, splošne kirurgije, urologije, tireologije in dermatologije. Za preseganje programa mladinskega zobozdravstva pa bodo izvajalcem plačali dodatnih 15 odstotkov cene storitev.

Minister je priznal, da je od vodstev zdravstvenih zavodov odvisno, koliko dodatnega programa pregledov bodo v nekem zdravstvenem domu ali bolnišnici opravili. "Ti pregledi bodo zavodom posebej plačani. Prve preglede lahko začnejo opravljati takoj, le povečati morajo število ambulant. /.../ Vem, da je sistem rigiden in bo trajalo. A v roku enega leta lahko dosežemo napredek," je ocenil Fakin. Spomnil je, da se čakalnim dobam več let ni posvečalo primerne pozornosti, "zdaj pa je težko spremeniti navade in organizacijo dela".

Fakin pričakuje, da se bo na skrajšanju čakalnih dob najbolj poznalo, če se bodo tega pospešeno lotili v treh največjih slovenskih bolnišnicah - Ljubljani, Mariboru in Celju. Če javni zavodi ne bodo odzivni, bodo za to zainteresirani zasebni izvajalci, je opozoril.

Dodaten denar so namenili tudi za družinske zdravnike ter otroškega in šolskega dispanzerja; 3,5 milijona evrov bodo namenili za dodatnih 95 referenčnih ambulant, ki jih bodo po besedah Fakina vključili v vse ambulante družinske medicine. V splošnem dogovoru so predvideli tudi dodatnih 32 ambulant družinske medicine ter 21 pediatričnih in šolskih ambulant.

Ob tem je minister opozoril, da kljub denarju v sistem lahko dodajo nove time le na podlagi danega števila zdravnikov, ki končajo določeno specializiacijo.

Dodatnih 2,6 milijona evrov so namenili nevrološki kliniki za povečano obravnavo nevroloških bolnikov v luči povečevanja patologije na tem področju, celjska bolnišnica pa bo dobila skoraj 374.000 evrov za program rehabilitacije, s čemer se bodo tovrstne storitve približale bolnikom, je dodal minister.

Dodaten denar namenjajo tudi za področje ortodontije ter razvojnim ambulantam, 121.000 evrov pa za financiranje dodatne ambulante družinske medicine v Bovcu in Bohinju, da bodo lažje pokrili predvsem veliko povečanje števila bolnikov v času turistične sezone; 1,7 milijona bo namenjenih za financiranje mreže dispečerske službe, 147.000 evrov pa za širitev registra pljučnega raka.

Za financiranje mreže dispečerske službe bo namenjenih 1,7 milijona evrov, 147.000 evrov pa za širitev registra pljučnega raka.

Minister je na novinarsko vprašanje glede pobude medicinskih sester za pogovor glede kompetenc pojasnil, da njihov predlog dogovora o kompetencah še proučujejo. Kot je pojasnil, ni še dorečeno, katere naloge lahko dejansko dela le diplomirana medicinska sestra, katere pa tudi srednja medicinska sestra. Zbornica zdravstvene in babiške nege namreč zastopa stališče, naj čim več opravijo diplomirane medicinske sestre, vodstva zavodov pa, da čim več opravijo srednje medicinske sestre. "V ozadju je tudi bitka za denar in manjši obseg dela," je dodal Fakin.

Glede napovedanega zakona o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov je napovedal, da ga bo koalicijskim partnericam predstavil na koalicijskem vrhu 15. marca. Osnutek je trenutno še v usklajevanju znotraj stranke LMŠ in strokovnih služb. "Če želimo imeti učinkovite inštitucije, je treba določene elemente iz upravljanja gospodarskih družb prenesti na javne zavode. Lastnina ostane 100-odstotno državna, je pa treba profesionalizirati nadzorne odbore," je še dejal Fakin.

Kot je pojasnil, bo "poskusni zajček" Splošna bolnišnica Celje, kjer bodo zamenjali dva nadzornika. Po besedah Fakina bodo pripeljali dva člana, ki ju je predlagala okrajna gospodarska zbornica. Uzakonili bi tudi možnost povezovanja zdravstvenih zavodov v nekakšne holdinge, prav tako po vzoru gospodarstva. "Le tako bomo optimizirali zdravstvene inštitucije, na primer z enotno nabavno službo, česar zakonodaja zdaj ne omogoča," je dodal Fakin.

Ob tem je izrazil upanje, da bo predlog takega zakona podprla tudi opozicija, glede na to, da je bilo to tudi med njihovimi idejami.

Minister je danes še povedal, da so podpisali pogodbo v višini 4,8 milijona evrov za začetek del za prenovo urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Dela se bodo po besedah Fakina predvidoma začela prihodnji mesec, končana naj bi bila v enem letu. V času gradnje bodo potekali razpisi za nakup medicinske opreme.