Vlada potrdila predlog sheme skrajšanega delovnega časa

Predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas predvideva, da bi lahko delodajalci z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela zaposlenim za polni delovni čas odredili delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo, je sporočil urad vlade za komuniciranje.

Pri tem bi bili delodajalci upravičeni do delnega povračila nadomestila plače zaposlenim za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, in sicer v višini 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I).

Do subvencije bi bila upravičena podjetja, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom zaposlenih ne bi mogla zagotoviti 90 odstotkov dela in bi jim delovni čas skrajšala za od pet do največ 20 ur na teden.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, bi se lahko v primeru naravne nesreče v podjetjih denimo dogovorili, da bi 14 dni delali, 14 dni pa ne.

Ukrep bi veljal za delodajalce, ki so pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, in zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oz. fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.

Posamezno podjetje bi bilo lahko na posamezen "dogodek" (naravno nesrečo, krizo) v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let.

Delavec bi se moral v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v evidenco delavcev, ki so vključeni v shemo, pri zavodu za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca. V času odrejenega skrajšanega delovnega časa bi se imel "pravico in dolžnost" vključiti v usposabljanje in izobraževanje, v vladnem sporočilu navaja ministrstvo.

O vrsti usposabljanja ali izobraževanja bi se dogovorila delavec in zavod. Delavec bi bil za vsako uro prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja upravičen do dodatka za vključenost in tudi dodatka za prevoz, kot ju določa pravilnik, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj bi objavil zavod na svoji spletni strani.

Delavcu, ki bi uspešno zaključil program usposabljanja ali izobraževanja, bi zavod izplačal denarno nagrado v višini 100 evrov, navaja ministrstvo.

Kot je povedal minister, podjetja za enako obdobje, kot bi prejemala subvencijo, ne bi smela izplačevati nagrad in dobičkov. Da bi preprečili primere, ko so podjetja, ki so prejela državno pomoč, počakala z izplačili in si jih nato naslednje leto izplačala dvojno, je predvideno, da bi si drugo in tretje leto lahko izplačala dobičke in nagrade, bi pa morala enak znesek tudi vrniti v državni proračun.

Shemo bi aktivirala vlada, in sicer v dveh primerih: v primeru naravne nesreče ali epidemije in v primeru gospodarske krize. Pri slednjem bi vlada na predlog ministrstev za delo in gospodarstvo proučila napovedi gospodarskih gibanj in brezposelnosti, pričakovanja podjetij glede naročil ipd., nato pa presodila, ali razmere zahtevajo aktivacijo sheme, je dejal minister.

"Gospodarska klima spet ni ugodna, slovenska podjetja se bojijo tega, kar se dogaja na naših izvoznih trgih. V prvi vrsti je zaskrbljena avtomobilska industrija in marsikje naročila že upadajo, zato so dlje časa pozivali vlado, naj uvede možnost nekakšne interventne sheme za skrajševanje delovnika, če do tega pride, da se ne bomo spet soočili z množičnim odpuščanjem in z množično brezposelnostjo," je pojasnil.

Kot je v sporočilu dodatno navedlo ministrstvo, se v časih gospodarske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v posameznih gospodarskih panogah izkazuje potreba po ureditvi, ki bi uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače omogočila tudi samo po določenih panogah oz. dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami, npr. v avtomobilski ali prehrambni industriji.

"Gre za reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oz. začasne narave, torej ko se takšen upad zgodi le v delu gospodarstva, zaradi česar se po splošnih pogojih ukrep ne bi mogel uporabiti, je pa to ohranjanje delovnih mest za gospodarstvo zelo koristno in potrebno," pravi ministrstvo.

Država je skrajšanje delovnega časa doslej subvencionirala v dveh obdobjih, prvič v času gospodarske krize letih 2009-2012 in drugič v času pandemije covida-19. Obakrat je šlo za interventni ukrep, sedaj želi vlada po vzoru iz tujine, predvsem Avstrije in Nemčije, vzpostaviti stalno shemo, ki bi jo lahko vlada po potrebi aktivirala, je dejal Mesec. Namen je, da ne bi vsakokrat oblikovali interventnih ukrepov in da bi lahko preprečili primere, ko bi se število brezposelnih zelo hitro povečalo, tudi za več 10.000.

Minister pričakuje, da bo zakon v DZ sprejet v roku dveh ali treh mesecev.