Korak naprej za istospolne družine

Vlada je na današnji seji potrdila družinski zakonik, ki po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika ureja vsa družinska razmerja in družinsko pravo, vključno z atipičnimi oblikami družinskega življenja, ki so vzniknile v zadnjih nekaj desetletjih. Kot je dejal, namreč kar tretjina Slovencev živi v netradicionalnih družinah.

"Zakonik v celoti ohranja nedotaknjeno tradicionalno zvezo med moškim in žensko in vsemi pravicami ter dolžnostmi,“ je zagotovil Svetlik in dodal, da so v njem tudi določila, ki bodo omogočala lažjo vzpostavitev zakonske zveze kot doslej, saj je manj formalnosti, uvaja pa tudi ženitne pogodbe. "Ministrstvo tudi sicer podpira tradicionalno družino s sofinanciranjem programov,“ je dejal minister in pojasnil, da so za 111 projektov namenili okrog 300.000 evrov.

"Z novim družinskim zakonikom ne ustvarjamo novih oblik, država jih z njim samo priznava, prav tako kot praksa življenja,“ je še povedal po seji vlade. "Vodilo nas je načelo svobode odločitve posameznika.“ Ne gre namreč samo za vprašanje istospolnih partnerjev, ampak tudi za neporočene, enostarševske in druge vrste družin, je dodal. "Pri tej ureditvi sledimo načelom, da je otrok center družine in da je ta pogojena z obstojem otroka.“

Tudi kar se tega tiče zakonik uvaja novosti, med drugim prepoved kaznovanja otroka, institucijo varuha, mediacijo in več možnosti poseganja v družino, ko je otrok ogrožen.

Svetlik je poleg koristi otroka posebej poudaril tudi preprečevanje diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. "Vsi, ki niso uspeli ohraniti tradicionalne družine ali so reorganizirali svoje družinske skupnosti, so enakovredni in enakopravni.“

"Osrednje sporočilo zakonika je torej to, da moramo pri tem, ko ohranjamo tradicionalno družino in olajšujemo njeno delovanje in vzpostavljanje, hkrati skozi novo družinsko zakonodajo ustvarjati pogoje za vse državljane, ki so se odločili za netipične družinske skupnosti. To še posebej velja za vse otroke, ki so v teh skupnostih rojeni ali so vanje prišli,“ je zaključil.

Predlog družinskega zakonika bo zdaj obravnaval državni zbor.

Poudarjene pravice otrok

Družinski zakonik je moderen zakon, ki ureja družinska razmerja glede na to, kar se pač v družbi dogaja, je poudarila vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem. Ob tem je izrazila tudi upanje, da bodo v državnem zboru pozornost namenili celotni vsebini zakona in se ne bodo ukvarjali "zgolj z nekaterimi izpostavljenimi, predvsem ideološko pogojenimi vsebinami, ki se tičejo zelo, zelo ozkega kroga ljudi".

Glede možnosti posvojitve otrok istospolnih skupnosti je dejala, da gre v prvi vrsti za "pravico otrok, ki v takšnih družinah, ne glede na to, ali hočemo priznati, obstajajo in ki jim je potrebno omogočiti enakopraven položaj".

Kot Zalokar Oražmova je tudi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic poudaril, da so istospolne skupnosti v slovenskem prostoru dejstvo. Sajovic je današnjo vladno potrditev predloga zakonika pričakoval, saj je bilo "v zakon vloženo veliko priprave, veliko strokovnega dela, veliko javne razprave, in čas je, da se o predlaganih odločitvah izjasni tudi parlament". Po njegovem prepričanju se bo z zakonikom povečalo tudi pravno varstvo otrok, pozdravil pa je še ureditev, ki prepoveduje vsakršno nasilje nad otroki.

Obžalujejo, da ni širšega konsenza

Prav je, da je predlog družinskega zakonika nastal v luči upoštevanja odločbe ustavnega sodišča, zlasti pri izenačevanju pravic istospolnih partnerjev, pravi vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič. Ob tem jih veseli, da so v predlogu zakonika pravice otrok na prvem mestu. "Zato menimo, da nas mora prav slednje, pri vseh dvomih, polemikah in predsodkih, vedno znova opomniti na najpomembnejši cilj, ki ga moramo zasledovati, to je otrok in njegove koristi," pravi Kontič.

V SDS pa po besedah poslanca stranke Franceta Cukjatija obžalujejo, da pri tako občutljivem vprašanju, kot je družinski zakonik, Pahorjeva vlada ni sposobna doseči širšega družbenega konsenza. Po njihovem mnenju tako vlada slepo vztraja pri predlogu, da se pravica istospolnih partnerjev do posvojitve otrok postavi pred pravico otroka biti posvojen v urejeno klasično družino. V državnem zboru bodo tako po napovedih Cukjatija zakonik skušali dopolniti in izboljšati. "Če pa to ne bo možno, pa bomo naredili vse, da do sprejetja ne bo prišlo," trdi poslanec SDS.

Amandmaji ali referendum

SLS in SNS medtem priznavata, da je del družinskega zakonika dober, vendar pa imajo pripombe.

Po mnenju Zmaga Jelinčiča hoče vladna koalicija namreč z "odpustki istospolnim partnerjem" izsiliti nekaj neživljenjskega in neustreznega, saj brez njih ne bo tudi "drugih dobrih sprememb v korist družine na splošno". Kot meni vodja poslanske skupine SNS, je zadeva "zelo hinavsko pripravljena".

Če bodo na zakon v državnozborskem postopku sprejeti določeni amandmaji, ga bodo v SNS podprli. Sicer pa Jelinčič napoveduje, da bodo "pristopili k referendumu, ki ga že pripravljajo druge stranke opozicije".

Po mnenju vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika so nekatere določbe predloga družinskega zakonika nepotrebne, zato bodo naredili vse, da te določbe ne bodo sprejete. Presečnik je ob tem napovedal ostro razpravo na seji odbora in na seji državnega zbora. Na vprašanje, ali lahko ta razprava pripelje do sprememb predloga zakonika, pa je odgovoril, da bodo to še videli in da so "vedno optimisti".

V DeSUS razdvojeni

V poslanski skupini DeSUS podpirajo v predlogu družinskega zakonika predlagane hitrejše postopke pri razvezi zakonskih zvez in hitrejšem urejanju skrbništva, močno se tudi strinjajo s predlagano zaščito otrok pred nasiljem, je pojasnil Matjaž Zanoškar.

Po njegovih besedah pa bodo verjetno le trije poslanci podprli določbe o posvojitvah otrok istospolnih, dva bosta proti. O imenih poslanec ni želel govoriti, je pa dejal, da sam omenjenim določbam ne nasprotuje, vendar bi morali postopek posvojitve bolj natančno definirati in posvojitve otrok istospolnih obravnavati "zelo restriktivno". Obstajati bi morale posebne komisije in o vsakem primeru bi morali odločati posebej, je poudaril.

Peticijo podpisalo več kot 25.000 nasprotnikov zakonika

Na odločitev vlade se je odzvala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok. Zapisali so, da se njihovi upi, da zakonik vendarle ne bo potrjen, sicer niso uresničili, vendar pa še nič ni zamujenega. Zakonov namreč ne sprejema vlada, ampak državni zbor, so dodali.

Zapisali so še, da se na njihove dopise in prošnje za sprejem niso odzvali ne na ministrstvu ne na vladnih strankah, je pa bil zato odziv na peticijo Za družino in pravice otrok toliko večji. Podpisalo jo je namreč že več kot 25.000 ljudi.

Nekaj novosti v zakoniku

Predlog prvič priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenili zakonske zveze.

Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše kot v veljavnem zakonu, saj za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok (obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v življenjski skupnosti). Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine. Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim od staršev ali z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti.

Bistvo nove ureditve je, da prinaša na področje premoženjskega režima med zakoncema možnost zakoncev, da izbereta in določita vsebino lastnega premoženjskega režima. To pomeni, da imata zakonca, če to želita, možnost, da se s sklenitvijo ženitne pogodbe izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu in si prosto dogovorita njun pogodbeni premoženjski režim. Lahko pa zakonca ostaneta pasivna, tedaj se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah t.i. zakonitega premoženjskega režima – kot do sedaj.

Predlog zakonika prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka ali druge oblike ponižujočega ravnanja, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb.