Po proceduri se mora do zavzetega jutri opredeliti še odbor DZ za zunanje zadeve, tako da bodo pogajalci predsedstvu lahko prve odgovore na ponujeno podali v ponedeljek, 2. decembra, ko so načrtovani vnovični sestanki s kandidatkami za članstvo.
Kako se je vlada opredelila, ostaja skrivnost. Tako nismo uspeli izvedeti, ali so ministri govorili o tem, da bi omejitev prodaje, glede na to, da je domači trg delno že odprt za tujce, pogajalci morda lahko zamenjali za boljši izkupiček kje drugje. »Gre za določitev izhodišč za nadaljevanje pogovorov, ki bodo v ponedeljek,« pojasnjuje Alja Brglez z urada za informiranje. V molk se je zavil tudi minister za evropske zadeve Janez Potočnik, ki je že v torek dejal, da je vsak komentar preuranjen. Potočnik je ponudbi namenil zgolj skop komentar, češ da gre za predlog predsedstva in nikakor ne celotne petnajsterice, poleg tega pa za celovit sveženj, ki se lahko še spremeni.
Znano pa je, h kakšnemu mnenju se nagiba večji del koalicije. »Slovenci so polnoletni. Če bo interes, bodo pač zemljo prodali, če interesa ne bo, jo pač ne bodo prodali. Prav tako bodo sami odločili, ali bodo zemljo prodali Slovencu oziroma tujcu. Država v tem primeru ne sme imeti takšnega monopola. Če bi se v domačem primeru odločili za sedemletni odlog in še triletno podaljšanje, to ne bi bilo evropsko,« pojasnjuje predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, Jelko Kacin.
Predlog predsedstva, o katerem članice EU še niso usklajene, vsebuje precej izboljšano ponudbo Sloveniji na področju kmetijstva, podpira namembo posebnih sredstev za pomoč pri vzpostavljanju schengenske meje, slovenskim zahtevam po več sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada ne popušča, presenetljivo pa državi ponuja, da bi smela še sedem let po vstopu v EU ščititi svoj nepremičninski trg, čeprav se je takšni možnosti odpovedala že s 1. februarja 1999 uveljavljenim pridružitvenim sporazumom.
Bi Slovenija s sprejetjem danske ponudbe naredila korak nazaj?
V Sloveniji je bilo v odzivu na ponudbo danskega predsedstva EU izraženih kar nekaj opozoril, da bi država s tem storila korak nazaj, saj je občutljivo razpravo o nepremičninskem trgu že opravila, praksa pa je pokazala, da do razprodaje zemlje ne prihaja. Prav tako obstajajo številni dvomi, da bi vse članice na takšno ponudbo res pristale. S prilogo 13 je bil namreč rešen dvostranski spor med Slovenijo in Italijo. Slednja je namreč od Slovenije zahtevala vračanje premoženja optantov in s tem pogojila njeno približevanje EU. Slovenija na to ni pristala, zastoj pa je bil rešen z omenjeno kompromisno rešitvijo, imenovano tudi španski kompromis, saj je bila dosežena v času španskega predsedovanja EU.
Janša: Vlada bi morala pretehtati predlog o zaščiti trga
Slovenska vlada bi morala pretehtati predlog danskega predsedstva Uniji, ki Sloveniji ponuja možnost, da bi lahko še sedem let po vstopu ščitila svoj nepremičninski trg, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik SDS Janez Janša. Na vprašanje, ali naj torej vlada predlog Koebenhavna - ta sicer med ostalimi članicami povezave še nima soglasja - podpre, Janša ni želel jasno odgovoriti, je pa menil, da ponudbe ni možno zavrniti z argumentom, "da je Slovenija svoj trg že odprla in da se ni nič zgodilo".
Kot je pojasnil Janša, je namreč Slovenija svoj nepremičninski trg z uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma 1. februarja leta 1999 sprostila le za "nekaj desettisoč optantov, ki res niso množično kupovali nepremičnin. Ni pa mogoče reči, da bo to ostalo brez kakršnihkoli posledic prihodnje leto, ko se bo trg sprostil za 300 milijonov državljanov članic EU," je opozoril Janša, ki je ob tem zavrnil tudi stališče vlade, da dosedanja sprostitev domačega nepremičninskega trga ni vplivala na sam trg. "Realni vpliv te odločitve bo mogoče oceniti šele prihodnje leto, vsekakor pa je preuranjeno govoriti, da sprememba ustave ni imela nobenih posledic," je prepričan predsednik SDS.
V zvezi z omenjenim predlogom danskega predsedstva je Janša še dodal, da gre za "koncesijo, ki pa za Slovenijo ne pride v poštev. Vladi zato predlagamo, da tega predloga ne zavrne z levo roko, temveč da ga pretehta in ugotovi, kaj od tega lahko dobi, še posebej zato, ker je to ponujeno, brez da bi mi karkoli izgubili," dodaja Janša.
Dansko predsedstvo svari pred zamudo širitve
Dansko predsedstvo EU pa kandidatke za članstvo svari, da bi se utegnil njihov vstop v EU zavleči do leta 2007, če pristopnih pogajanj z EU ne bodo končale na vrhunskem zasedanju decembra letos v Koebenhavnu. Kandidatka, ki pogajanj ne bo končala v Koebenhavnu, bo po vsej verjetnosti v EU vstopila skupaj z Bolgarijo in Romunijo, je za danski časnik Jyllands-Posten dejal danski premier Anders Fogh Rasmussen. Ciljni datum vstopa omenjenih dveh držav v EU je leto 2007.
EU je oktobra letos na vrhunskem zasedanju v Bruslju potrdila, da bo deset držav, med njimi Slovenija, pripravljenih na vstop v Unijo v letu 2004, pri Romuniji in Bolgariji pa so voditelji petnajsterice podprli njuna prizadevanja za vstop v povezavo tri leta kasneje. Vendar pa, opozarja Rasmussen, tu ni nobenih zagotovil, da bo do naslednjega širitvenega kroga res prišlo v letu 2007. Pri tem je predsedujoči EU deset kandidatk za vstop v EU v 2004 pozval, naj sprejmejo predloženo ponudbo za sklepni del pogajanj, ki jo je na začetku tedna pripravilo dansko predsedstvo.
