Potem ko je vlada v nastalo situacijo sklenila poseči z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, se po besedah vodje stavkovnega odbora Dušana Miščevića odstotek tistih, ki se izrekajo za stavko, med zaposlenimi povečuje. V stavkovnem odboru sedaj sodeluje 21 sindikatov.
Miščević je dejal, da so danes načelno oblikovali tudi stavkovne zahteve, vendar o njih za zdaj še ne želi govoriti. Kot pravi, dobivajo poročila, da se zdaj za stavko izjasnjujejo tudi tisti zaposleni, ki se prej še niso izrekli oz. se niso želeli izreči. Stavki pa se bo po njegovih besedah pridružila velika večina javnih uslužbencev, ne glede na članstvo.
Pahorja pozivajo k ponovnemu razmisleku
Sindikati Posedijeve pogajalske skupine so danes znova pregledali opravljeni pogajalski proces in analizirali posamezne dogodke. "Vlada nas je po krivičnem obsojala, da se ne pogajamo, saj se v bistvu oni niso želeli pogajati okrog našega predloga, kljub temu da je bil posredovan v vseh rokih, ki jih predvideva kolektivna pogodba," je povzel Posedi.
Zato bodo predsednika vlade Boruta Pahorja pozvali k ponovnemu razmisleku, ali ima na ministrstvu za javno upravo, ki z zaposlenimi v javnem sektorju vodi socialni dialog, pravo osebo. V naslednjih dneh se želijo sestati z vsemi poslanskimi skupinami ter poslancem, ki bodo odločali o noveli plačnega zakona, predstaviti svoje poglede in pomisleke.
In kaj pravi Posedi na včerajšnji predlog vlade o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju? Kot je povedal za 24ur.com, gre za poseg zakona v veljavno kolektivno pogodbo, kar je po njegovem mnenju novost v svetu pravnih zgodb in le ena izmed čudnih stvari, ki jih počne vlada. To je sicer za njegovih 22 sindikatov za zdaj še najmanjši problem, pravi. ''Zdaj mora ta zakon sprejeli še Državni zbor in sprejeti odgovornost za to, kaj bo sprejel. Ko bo to storil, bomo mi jasno definirali, kakšen bo naš odziv na to.''
Posedi pravi, da so stavko, ki je še vedno napovedana za 27. september, napovedali zato, ker vlada namerava zadeve urejati enostransko, stavkovne zahteve pa bodo odvisne prav od tega, na kakšen način misli vlada to delati. ''Spomnite se samo, da je ministrica omenila, da bodo odpovedali kolektivne pogodbe, a tega niso storili. Potem je govorila, da bo plače prenesla v zakon, a tudi tega ni storila. To stvar, ki jo je vlada zdaj sprejela, smo mi dobili po elektronski pošti nekoliko prej, preden je vlada to sprejemala,'' je povedal in dodal, da morajo ta predlog zdaj natančno preučiti, a načeloma se ne strinjajo s tem, da ''lahko vlada, ki je podpisnik tega, enostransko prek Državnega zbora spreminja kolektivno pogodbo''. Posedi namreč poudarja, da ima vlada vse druge možnosti, ki jih pogodba predvideva, a jih ni izkoristila. ''Za nas je to nadaljevanje propada pravne države. Če ti ne uporabljaš mehanizmov, ki so določeni, in iščeš neke druge poti, je to neresno od države,'' še pravi.
Štrukeljevi sindikati o stavki ne razmišljajo
Z novim predlogom vlade se ne strinja niti predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Za 24ur.com je povedal, da z njim niso zadovoljni, ker na nek način še vedno marginalizira večino, ki opredeli veljavnost kolektivne pogodbe. ''Obstaja besedilo v zakonu, ki omogoča, da manjšina javnih uslužbencev prek sindikatov, v katerih so, lahko uveljavi svoj prav proti večin,'' pravi in dodaja, da je to preprosto proti elementarnemu načelu, v katerem deluje demokracija.
Štrukelj sicer pravi, da so ocenili, da je vse bolje, kot da bi jim vzeli sedanji sistem kolektivnih pogodb, s katerim so prepričevali, da bi jim vlada enostransko znižala plače. Če bi veljal ta zakon, ki je grozil, to ne bi bilo več tako, dodaja Štrukelj, katerega sindikati so podpisali aneks h kolektivni pogodbi, ki pa trenutno ne velja, ker ni večine. ''Ko bo zakon spremenjen, bo vsak sindikat premislil, ali bo enako vsebino še enkrat podpisal pod novimi zakonskimi pogoji,'' še pravi, a dodaja, da sami podpisa najverjetneje ne bodo umikali, ker bi bilo po njegovem to neresno in ''tega je v teh časih in na našem področju preveč''.
Štrukljevi sindikati o stavki torej ne razmišljajo, so pa nanjo opozarjali v primeru, če bi jim vzeli kolektivne pogodbe. A s sedanjo spremembo zakona ostajajo kolektivne pogodbe takšne, kot so in ''mi smo ključni cilj dosegli,'' pravi Štrukelj in poudarja, da argumentov za stavko nimajo in jih v tem trenutku niti ne proizvajajo.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.