Pokojnine z novembrom višje za 4,5 odstotka, zamejene tudi oskrbnine

"Novembra lahko vsi upokojenci pričakujete 4,5-odstotni dodatek k pokojnini, kar pomeni, da bo nekdo s 1000 evri pokojnine prejel 1045 evrov, torej 45 evrov več, kot je prejel prejšnji mesec. Povprečna pokojnina, ki znaša 777 evrov, se bo povečala za 35 evrov in bo znašala 812 evrov," je minister za delo Luka Mesec ponazoril na današnji novinarski konferenci po seji vlade.

Pojasnil je, da bo dvig vlado na mesečni ravni stal med 22 in 25 milijoni evrov. 

Sredstva za predčasno uskladitev pokojnin bodo zagotovljena v državnem proračunu. Ta ukrep torej ne bo obremenil pokojninske blagajne, je v izjavi za medije po srečanju z generalnim direktorjem pokojninskega zavoda (Zpiz) Marijanom Papežem in s predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janezom Sušnikom pojasnil premier Robert Golob.

Vlada bo pomagala tudi domovom za starejše, ki so se znašli v finančni stiski, po njegovih besedah zaradi referendumske pobude SDS o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki za domove sicer predvideva paket pomoči v vrednosti 30 milijonov evrov.

Vlada bo tako po predlogu interventnega zakona domovom pomagala pri financiranju višjih stroškov hrane, elektrike in ogrevanja, z 12 milijoni evrov pa tudi pri financiranju kadra. Ob napovedih nekaterih domov o dvigu oskrbnin tudi do 30 odstotkov, pa bo vlada po predlogu zakona dvig oskrbnin omejila na 4,5 odstotka.

Kot je pojasnil Golob, so s tem želeli doseči dvoje: po eni strani preprečiti povečevanje bremena oskrbovancev v domovih starejših in njihovih družin, po drugi strani pa vsem upokojencem zagotoviti dvig pokojnin in jim olajšati stiske zaradi inflacije, draginje ali energetskih razmer.

Vsi ukrepi, o katerih govorimo kot predčasnih, se financirajo iz proračuna in ne posegajo v pokojninsko blagajno. Skupaj je teh ukrepov za 90 milijonov evrov. Približno polovica bo odpadla na dvig pokojnin za vse upokojence v istem deležu, druga polovica pa bo izplačana v obliki energetskega dodatka, ki se izplačuje novembra in je namenjen najranljivejšim, torej je odvisen od višine pokojnine.

 V februarju predvidena redna uskladitev pokojnin 

Sušnik je ob tem pojasnil, da bodo pokojnine novembra in decembra za upokojence torej višje na račun te predhodne uskladitve in proračunskih sredstev, medtem ko bo v februarju predvidena redna uskladitev pokojnin poskrbela za višje pokojnine od 1. januarja dalje, saj tradicionalno redna uskladitev velja za nazaj od začetka leta. Ukrep predčasne uskladitve se po Sušnikovih besedah "ujema s prazniki, da bodo novembra in decembra dobili nekaj več denarja, da bodo lažje premostili praznike".

Izpostavil je še, da so izračuni za redno uskladitev kazali na potrebo po dvigu za 4,4 odstotka, vlada pa se je torej odločila za nekoliko višji, 4,5-odstotni dvig.

Tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so s predlogom vlade zadovoljni, saj ne posega v redno uskladitev pokojnin, ukrepi pa po eni strani skrbijo za vse upokojence in po drugi za najranljivejše.

Povečan del prejemkov upokojencev se po predlogu zakona ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, prav tako se od povečanega dela prejemkov upokojencev ne bo plačevalo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Kot so navedli, bo vlada predlog zakona v parlamentarni postopek vložila za obravnavo po nujnem postopku.

Sprejeta tudi pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače že letos

Vlada je na današnji seji sprejela tudi pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače, o katerih se bo pogajala s socialnimi partnerji. Predlaga, da se minimalne plače že novembra uskladijo z rastjo minimalnih življenjskih stroškov, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije, je povedal Mesec.

"Vlada je danes sprejela usmeritev za pogajanja na Ekonomsko-socialnem svetu. Po pogajalskem izhodišču vlade bi se minimalna plača, ki znaša neto 778 evrov, letos povečala na 804 evre. Z naslednjim letom pa bi bila lahko višja od 850 evrov," je v izjavi po seji povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.

Glede na nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in predvideno višino inflacije bo Mesec v okviru zakonskih možnosti socialnim partnerjem v novembru predlagal določitev zneska minimalne plače v višini 120 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov v bruto znesku 1133,37 evra, kar predstavlja 5,49-odstotno rast, in ocenjenem znesku 803,80 evra neto, so pojasnili na ministrstvu za finance.

Pri minimalnih plačah in plačah nasploh si vlada obeta pozitiven učinek za delavce tudi na podlagi davčne reforme, če se bo ta lahko uveljavila z novim letom. "Ta bo dvignila splošno olajšavo na 5000 evrov," je povedal minister.

Znesek minimalne plače sicer v skladu z zakonom o minimalni plači določi minister za delo po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Tega določi v skladu z uradnim podatkom o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Glede nasprotovanja izredni uskladitvi minimalne plače reprezentativnih delodajalskih organizacij je Mesec dejal, da bodo šli gospodarstvu naproti z novim ukrepom. "Pripravljamo shemo za čakanje na delo. Kakšna bo, bomo predstavili v kratkem," je napovedal. Ob tem pa dodal, da država ne bo pokrila celotnega bremena nastalih višjih stroškov dela, kar predlagajo delodajalske organizacije.

Delodajalci takšnemu koraku, ki ga imenujejo izredna uskladitev minimalne plače, nasprotujejo, saj ni predviden v zakonu o minimalni plači. Predsednik vlade je sicer predlog za predčasno zvišanje minimalne plače predstavil po tistem, ko so bili ta mesec po šestih letih na novo izračunani minimalni življenjski stroški.