Vlada ostaja na istem

Javnomnenjska raziskava Politbarometer ni pokazala premikov pri podpori vladi Janeza Janše glede na junijsko raziskavo (podpora in nepodpora sta izenačeni na 44 odstotkih). Večjih sprememb ni niti pri strankarskih preferencah, medtem ko je opazen padec podpore predsedniku republike Janezu Drnovšku. V aktualnem sporu med Drnovškom in Janšo pa dajejo anketiranci prednost premieru.

Predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV Niko Toš je povedal, da pri kazalcu o podpori vladi ni zaznati premikov. Vlado podpira 44 odstotkov vprašanih (enako kot junija), ne podpira je prav tako 44 odstotkov (junija 45 odstotkov), neopredeljenih je 12 odstotkov (junija 11 odstotkov). Medčasovna primerjava kaže, da je raven podpore Janševi vladi v zadnjem letu podobna podpori, kot jo je imela Ropova vlada. Po Toševih besedah je "povolilni bonus nove koalicijske vlade, ki je bil izrazit, izpuhtel".

V sporu predsednikov večja podpora Janši

Raziskovalci so prvič po decembru lani anketirance prosili za oceno dela (od ena do pet) več institucij. Pri vladi, premieru, predsedniku državnega zbora in pri opoziciji niso zaznali bistvenih sprememb, medtem ko je predsednik republike Drnovšek dobil veliko nižjo povprečno oceno, in sicer 3,16 (decembra lani 3,58). Kljub temu je predsednik države med omenjenimi institucijami še vedno ocenjen najvišje.

Predsednik se je slabše odrezal tudi pri vprašanju o zaupanju v institucije, kjer se mu je povprečna ocena znižala s 3,41 junija na 3,13 septembra. Toš je dejal, da sta pri tem vprašanju nekoliko slabšo ocena dobila še vojska in Cerkev, rahlo narašča podpora policiji, visoko oceno ima varuh človekovih pravic (višjo od vseh nosilcev individualnih funkcij), visoko odmero pa imajo tudi sindikati.

V aktualni polemiki med predsednikoma države in vlade z Janezom Janšo bolj soglaša 33 odstotkov anketirancev, 29 odstotkov jih daje prednost Drnovšku, četrtina vprašanih ni dala prav ne enemu ne drugemu, 14 odstotkov pa jih je bilo neopredeljenih.

Na vprašanje, ali bi nastop bivšega predsednika republike Milana Kučana in njegove liste ali stranke na parlamentarnih volitvah vplivala na njihovo izbiro, je 57 odstotkov anketirancev odgovorilo negativno (junija 55 odstotkov). 30 odstotkov vprašanih bi takšno listo/stranko volilo (junija 32 odstotkov), 13 odstotkov pa je bilo neopredeljenih (junija 12 odstotkov).

Na enako vprašanje glede nastopa Janeza Drnovška na volitvah je negativno odgovorilo 64 odstotkov vprašanih (junija 56 odstotkov), za takšno listo/stranko bi glasovalo 21 odstotkov anketirancev (junija 28 odstotkov), neopredeljenih pa jih je tako kot junija 15 odstotkov. 

Interpelacijo si zasluži Rupel

Na vprašanje, kateri ministri bi si zaslužili interpelacijo, se je največ anketirancev odločilo za zunanjega ministra Dimitrija Rupla (19 odstotkov), sledijo pa minister za delo Janez Drobnič (šest odstotkov), kmetijska ministrica Marija Lukačič (štiri odstotke anketirancev) ter šolski minister Milan Zver in minister za zdravje Andrej Bručan s po tremi odstotki.

Anketiranci so odgovarjali tudi na hipotetično vprašanje, koga bi volili, če bi se v njihovi občini v drugem krogu volitev spopadla France Arhar in Zoran Jankovič, sicer kandidata za ljubljanskega župana. Jankovič bi dobil 49 odstotkov glasov, Arhar 28 odstotkov, 23 odstotkov vprašanih pa je bilo neopredeljenih. 

Pri reformah ni bistvenih premikov

Pri opredeljevanju do reform bistvenih premikov ni. 42 odstotkov anketirancev (junija 41 odstotkov) reform v glavnem ne podpira, v glavnem jih podpira 31 odstotkov (junija 33 odstotkov). Anketiranci še menijo, da se je socialni položaj delavcev dve leti po parlamentarnih volitvah poslabšal (tako jih ocenjuje 52 odstotkov), glede objektivnosti medijev so mnenja deljena (kot slabše razmere na tem področju ocenjuje 21 odstotkov vprašanih, kot boljše pa 24 odstotkov).

49 odstotkov ljudi ocenjuje, da je vpletanje politike v gospodarstvo večje kot pred dvema letoma, razmere na področju korupcije so slabše za 43 odstotkov vprašanih, na področju zdravstva pa za 38 odstotkov anketirancev. Dve leti po volitvah 25 odstotkov vprašanih meni, da so razmere na področju osebne varnosti slabše kot leta 2004 (nasprotno jih meni 20 odstotkov), medtem ko so bolj kritični do zunanje politike (37 odstotkov jih meni, da so razmere slabše, 15 odstotkov pa, da so boljše kot pred dvema letoma).
Zadnji slovensko-hrvaški sporazum o gradnji obrambnih nasipov na Muri odobrava 39 odstotkov vprašanih, ne odobrava ga 36 odstotkov anketirancev, 24 odstotkov pa jih je neopredeljenih.