S sprejeto izjavo je vlada po devetih letih nesoglasij v zvezi z dogodki po drugi svetovni vojni obsodila povojne poboje in naložila državnim organom, da čimprej uredijo prikrita grobišča.
Vlada je pripravila tudi predlog zakona o vojnih grobiščih, katerega poglavitni namen je celovita in enotna ureditev varstva grobišč vseh med vojno ali zaradi vojne umrlih oseb, ne glede na njihovo takratno ideološko ali politično pripadnost. S tem se je vlada zavezala, da bo povrnila dostojanstvo pobitim brez sodnih postopkov ter da bodo pristojni organi za vse po vojni pobite izdali mrliške liste.
Vladna komisija za grobišča naj bi v roku 6 mesecev pripravila idejni načrt za postavitev enotnega spomenika žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Vlada je komisiji tudi razširila pooblastila, tako da bo do sprejetja zakona o grobiščih komisija odločala o nadaljnjih izkopavanjih in postavitvi obeležij.
Iz proračuna je vlada za ureditev grobišč namenila 223 milijonov tolarjev, določila pa je tudi enoten napis na povojnih grobiščih Žrtve vojne in revolucije.
