"Včasih smo govorili, da je kriza vsakih pet ali deset let, danes je nova že po šestih mesecih," je opozoril. Dodal je, da je vlada ob korona krizi pripravila zelo obsežen fiskalni načrt, ki je dal odboj gospodarstva, ki je eden od najvišjih v Evropi in na svetu. Dal je odlične temelje za nadaljnji razvoj Slovenije, ob upoštevanju vseh tveganj, predvsem v luči inflacije in vojne ter ponovitve epidemije, je zatrdil. Stabilni sta tako zdravstvena kot pokojninska blagajna, je dejal.
Primanjkljaj se bo postopno zniževal do leta 2025, leta 2023 bi bil že pod tremi odstotki BDP, je napovedal Šircelj. Javni dolg naj bi se do leta 2025 znižal na 68 odstotkov BDP. Depoziti rastejo in znašajo več kot 25 milijard evrov, zato pričakuje od prihodnje vlade ukrepe glede optimizacije, predvsem glede varnega investiranja v prihodnje. Najobčuljivejša tema danes pa je inflacija, je poudaril. Največji vpliv nanjo imajo cene energentov in tudi hrane.
V nacionalnem reformnem programu so temeljne reforme, ki čakajo državo. "Ne glede na to, katera vlada bo vladala, bo treba narediti določene reforme na področju pokojnin, zdravja, dolgotrajne oskrbe, v smeri zelenega prehoda in digitalnega razvoja," meni finančni minister.
Nacionalni reformni program in program stabilnosti sta dva ključna dokumenta t. i. evropskega semestra, v katerih vsaka država članica predstavi usmeritve ekonomske politike in prikaže napredek pri izpolnjevanju v preteklosti prejetih priporočil Evropske komisije. Pakt stabilnosti so že poslali fiskalnemu svetu in Evropski komisiji. "Pakt stabilnosti sledi vsem okvirom, ki jih priporočajo mednarodne organizacije," je zatrdil.
Zakaj tako pozno?
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je spomladansko gospodarsko napoved pripravil že pred mesecem dni, vendar se je ministrski zbor v predvolilnem času ni odločil obravnavati, pričakovati je bilo, da bo nekaj slabša od jesenske. Da vlada pred volitvami prikriva slabo stanje v javnih financah, je takrat opozarjala tudi opozicija.
Na vprašanje o pozni seznanitvi z napovedjo je danes na novinarski konferenci po seji vlade odgovarjal tudi Šircelj. Ni za tem nobene velike zgodbe, šlo je izključno za strokovne razloge, je zatrdil. "Takrat je bila zasedba ministrske ekipe premajhna, zato se je seja prekinila, na vsebinski razpravi pa so bila postavljena številna vprašanja, ki jih imam tudi sam. Vsa poročila so napovedovala nižjo stopnjo rasti od dejanske. To lahko pripelje do napačnih odločitev vlade," je dejal.
"Če gledamo nekaj poročil nazaj, vsa so določila nižjo stopnjo gospodarske rasti od dejanske," je pripomnil. Spomnil je, da je Umar jeseni za 2021 napovedal 6,1-odstotno rast, ta pa je bila nato po prvi oceni statističnega urada 8,1-odstotna.
"Za mene kot ministra za finance je pomembno, da je takšna napoved čim bolj točna.(...)Prvič se s tem izraža ali optimizem ali pesimizem, v tem primeru pesimizem, in drugo, takšen podatek lahko dejansko pripelje do napačnih odločitev vlade oz. ministrstva, ki predlaga vladi določene ukrepe fiskalne narave," je pojasnil Šircelj.
Umar napoved konec marca ocenil za realistično
Na Umarju so medtem že konec marca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. "Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi," so podčrtali.
Je pa napoved v javnost prišla neuradno. Ob znižanju ocene za 0,5 odstotne točke v tem letu naj bi Umar napoved za prihodnje leto znižal za 0,3 odstotne točke na tri odstotke, v 2024 pa naj bi rast dosegla 2,8 odstotka.
Je pa Umar kljub poslabšanju napovedi vseeno bolj optimističen od nekaterih drugih mednarodnih in domačih ustanov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je tako Sloveniji pred dnevi v luči negativnih učinkov vojne v Ukrajini in posledičnih pretresih na svetovnih trgih za letos napovedal 3,7-odstotno rast BDP. Ocena iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih je za 0,9 odstotne točke slabša od tiste lani oktobra. Napoved za prihodnje leto je s 3,0 odstotka slabša za 0,6 odstotne točke.
Podobno oceno kot IMF je nekaj prej objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno. Evropska komisija je medtem sredi februarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, že poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8-odstotno rast v letu 2022.
Vojna pritiske še povečala
Gospodarska rast se bo po pričakovanjih Umarja v prihodnjih dveh letih umirila na okoli tri odstotke. Po besedah direktorice urada Maje Bendaš so umiritev rasti zaradi rastočih cen energentov in ozkih grl v dobavnih verigah pričakovali že pred začetkom vojne, ta pa je pritiske še povečala.
Pomladansko napoved gospodarskih gibanj je Umar pripravil v razmerah visoke negotovosti zaradi vojne v Ukrajini, je ob njeni predstavitvi izpostavila Bendaševa. Po globokem padcu leta 2020 in močnem lanskem odboju urad za letos predvideva 4,2-odstotno rast BDP, kar je za 0,5 odstotne točke nižje kot v jesenski napovedi.
Poleg vojne v Ukrajini, naraščajočih cenovnih pritiskov in ozkih grl v dobavnih verigah bo obseg podpornih ukrepov, ki imajo pozitiven vpliv na gospodarsko rast, letos po Umarjevi oceni manjši od lanskega, tudi upoštevaje ukrepe, sprejete do sredine marca.
Gospodarska rast bo letos v veliki meri izhajala iz rasti domače potrošnje, krepitev zasebne potrošnje pa se bo, tudi pod vplivom povišane inflacije, umirila. Ob sproščanju omejitvenih ukrepov se bo močneje okrepila predvsem potrošnja storitev, ki je lani zaradi omejitev v povezavi z epidemičnimi razmerami še precej zaostajala za ravnjo iz leta 2019.
Se bo pa po Umarjevi napovedi nadaljevala visoka rast investicij. Pričakujejo tudi nadaljnjo rast izvoza, ki bo sicer nižja kot lani - zaradi upočasnitve rasti blagovnega izvoza, na katerega bodo opazno vplivale posledice vojne v Ukrajini in močan upad izvoza v Rusijo, preko vplivov na gospodarsko aktivnost najpomembnejših trgovinskih partneric pa tudi umiritev rasti celotnega tujega povpraševanja. Prihodnje leto se bo po letošnjih 4,2 odstotka rast BDP umirila na tri odstotke, leta 2024 pa se bo po Umarjevi napovedi ustavila pri 2,8 odstotka.
Največja tveganja za uresničitev napovedi so po besedah Bendaševe povezana s potekom vojne in cenami energentov, še naprej ostajajo negativno tveganje tudi epidemične razmere, vedno bolj tudi dobavne verige.
V primeru stabilizacije razmer v Ukrajini in zmanjšanja geopolitičnih napetosti bi bila gospodarska rast lahko tudi višja od napovedane, pomembna bo tudi prožnost gospodarskih subjektov in podpornih politik v času trajanja vojne in sankcij proti Rusiji.
Povečevala se bo prizadetost industrij, ki so najbolj vpete v menjavo z Rusijo in Ukrajino, kar bo zmanjšalo izvoz na to območje, je še dodala. Rusija in Ukrajina sicer po njenih besedah skupaj predstavljata približno tri odstotke slovenskega izvoza, kar ni velika izpostavljenost, so pa znotraj tega relativno bolj izpostavljene farmacevtska, kemična in industrija električne opreme.
Za območje evra Umar za letos predvideva upočasnitev gospodarske rasti na 3,4 odstotka, v letu 2023 pa na 2,7 odstotka.
Razmeroma visoka inflacija
Večino letošnjega leta se bo ohranjala tudi razmeroma visoka inflacija, ob predpostavki umirjanja cenovnih pritiskov se bo šele leta 2024 približala dvema odstotkoma.
IMF je na primer lani oktobra Sloveniji za letos napovedoval 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pa pričakuje 6,7-odstotno inflacijo. Tudi v letu 2023 naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka. Umar je jeseni za letos pričakoval okoli dvoodstotno povprečno inflacijo.
"Ocenjujemo, da se bo inflacija v večini letošnjega leta ohranila okrog doseženih ravni, še višjo rast bodo omejili ukrepi za blažitev posledic visokih cen energentov," je dejala direktorica Umarja. Letos naj bi inflacija znašala 6,4 odstotka, v letu 2023 se bo umirila na 3,2 odstotka in leta 2024 na 2,3 odstotka.
Od ruske invazije na Ukrajino so največja tveganja za uresničitev napovedi povezana s potekom vojne in cenami energentov. Ob močno povišanih cenah teh bi bile države EU prisiljene v racionalizacijo energije in iskanje alternativnih virov, kar bi, glede na visoko odvisnost EU od uvoza ruskega plina, kratkoročno dodatno negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, še izpostavljajo na Umarju.
Negativno tveganje za uresničitev pomladanske napovedi je ob tem še vedno povezano tudi z epidemičnimi razmerami, je še izpostavila.
Na trgu dela Umar pričakuje, da se bo zaposlenost letos povečala za 1,7 odstotka, število registriranih brezposelnih pa se bo po nadalje znižalo in bo v povprečju leta znašalo okoli 61.000, je povedala Bednaševa. Tudi v prihodnjih dveh letih pričakujemo nadaljnje izboljševanje razmer, "vendar manj intenzivno kot letos, ob nekoliko nižji rasti gospodarske aktivnosti in demografskih gibanjih, ki zmanjšujejo obseg delovno sposobnega prebivalstva v starosti od 20 do 64 let," je še dodala.
KOMENTARJI (759)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.