Vodja poslancev vladajoče SDS Mirko Zamernik tako ni natančno vedel, ali si je film, ki že nekaj časa močno vznemirja javnost na obeh straneh meje, sploh ogledal kdo iz njegove skupine. Zagotovo pa ga ni videl predsednik odbora za zunanje zadeve Jože Jerovšek, ki je na poti v Grčiji. Filma si prav tako še niso ogledali poslanci Slovenske ljudske stranke in poslanci Nove Slovenije. Slednji pa so dejali, da si bodo posnetek, če ga bodo dobili, z veseljem ogledali. Zelo jasno pa je stališče predsednik stranke DeSUS Antona Rousa, ki je izjavil, da " z grozo sprejema obujanje nesporazumov, sovraštev, ki imajo korene v narodno osvobodilni vojni."
Še bolj pozorni so bili v opoziciji.
Predsednik ZLSD Borut Pahor meni, da sta tako Slovenija kot Italija odgovorni, da se na obeh straneh meje o povojnih dogodkih pove vsa resnica ter dodal, da pri tem problemu ne smemo ostati ravnodušni.
Novo napetost med državama bi lahko ublažil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki naj bi se srečal s šefom italijanske diplomacije Francom Finijem. Zadevo lahko reši tudi diplomatska nota, s spravnim obiskom prizorišč fašističnega in povojnega nasilja pa bi lahko za vedno zaključili to temo, dodaja Pahor.
Majda Širca iz LDS, pred poslansko kariero tudi sama filmska ustvarjalka, pravi, da je politika s pomočjo filma izigrala zgodovino. "Če bi bil ta film objektiven, nam ne bi sporočal, da je jugoslovanska vojska okupirala Italijo. Ustvarjalci so seveda uporabili vsa možna filmska orodja, s katerimi so igrali predvsem na čustva. Prikazovali so otroke, poglede na otročki obraz, ki vedno izzove močna čustva," razlaga Širčeva.
Tradicionalno najostrejši pa so v Nacionalni stranki, čeprav filma še niso videli. Prvak stranke Zmago Jelinčič meni, da naša soseda Italija ne bi smela dovoliti snemanja takega filma. "Menim, da bi morali poslati eno ostro noto," še dodaja Jelinčič. Italija naj bi tako pretiravala z žrtvami fojb ter načrtno pozabljala na fašistično nasilje nad Slovenci. Na zunanjem ministrstvu pa še naprej trdijo, da so odnosi z Italijo dobri. Na film in na bližajoči italijanski praznik pa se ne odzivajo.
'Srce v breznu ne razkriva nič novega'
Italijanski mediji pa so se bolj kot samemu filmu Srce v breznu posvetili pripravam na 10. februar, ko bodo v Italiji prvič proslavili dan spomina na žrtve fojb in optante. Igrani film, ki se začne s posvetilom "tisočem in tisočem umrlim v fojbah in 350 tisoč izseljencem iz Istre in Dalmacije" je zato bolj kot filmske kritike spodbudil politične odmeve. Najbolj se je, kot običajno, razpisal tržaški Piccolo, ki pozdravlja novico, da bo Srce v breznu predvajala tudi slovenska javna televizija in na temo fojb in optantov pripravila okroglo mizo, ki se je bodo udeležili tudi gostje iz Italije. Kot piše Piccolo, je pomembno, da bo film prišel v vse slovenske domove in to ne prek tuje, pač pa nacionalne televizije. Nazadnje časopis Piccolo še ugiba, ali bo polemika med Italijo in Slovenijo, ki jo je zanetil sporni film, povzročila preložitev obiska zunanjega ministra Finija v Ljubljani, ki je predviden v drugi polovici februarja. Fini je namreč tudi vodja stranke Nacionalnega zavezništva, ki je dedič nekdanje fašistične stranke in ki si je po mnenju mnogih skušala politično prisvojiti in izkoristiti film.
Televizijski kritik rimskega časopisa Republica pa je zapisal, da Srce v breznu ne razkriva nič novega o pozabljeni ali bolje rečeno zamolčani tragediji fojb. To tudi ni njegova naloga, saj gre za igrani film in ne dokumentarec. To samo dokazuje premoč dokumentarnega filma nad fikcijo, vsaj kadar gre za zgodovino, zaključuje Republica.
