Minister za finance Franc Križanič je po seji vlade dejal, da bo vlada večino sredstev privarčevala z zamikom investicij za eno leto. Pri tem gre za investcije, ki jih še niso začeli, predvsem na področju prometa in zdravstva. Poleg tega pa bo vlada znižala tudi materialne stroške. Križanič pričakuje, da bo rebalans v državnem zboru sprejet 2. julija. Vlada pa je pripravila tudi rebalans proračuna bilanc B, predvsem zato, da lahko zagotovi 145 milijonov evrov posojila za Grčijo. V ta namen je vlada sprejela tudi zakon, ki bo ta kredit omogočil.
Hkrati je vlada tudi zvišala trošarine na tobak, električno energijo in zemeljski plin. Kot je pojasnil Križanič, je vlada trošarine za energente dvignila predvsem zaradi izpada dohodkov iz takse za CO2 in je le začasni ukrep, ki bo veljal do konca leta 2011. Po tem obdobju pa bo vlada ta dvig nadomestila z novim davkom na izpuste CO2. Trošarina se bo sicer dvignila z enega na 12 evrov za megavatno uro.
S temi ukrepi bodo proračunski primanjkljaj ožjega dela proračuna ohranili nekoliko pod petimi odstotki, širšega dela (če prištejemo občinske proračune, Kad in Sod) pa nekoliko nad petimi odstotki.
Dokapitalizacija NLB in SŽ nista predvideni v rebalansu
Denar za dokapitalizacijo NLB v proračunu po rebalansu ni predviden, zato bi vlada ob morebitni dokapitalizaciji NLB morala narediti nov rebalans, je še dejal Križanič. Prav tako vlada v rebalansu ni predvidela sredstev za morebitno pomoč za Športni park Stožice. Je pa v rebalansu okoli 40 milijonov sredstev, ki so predvidena za morebitne dokapitalizacije, je še dejal Križanič. Vlada je sicer govorila tudi o morebitni dokapitalizaciji Slovenskih železnic, ki pa kmalu ne bo mogoča, saj so bile SŽ dokapitalizirane nazadnje leta 2003 in tako ne sme biti državne dokapitalizacije vsaj do leta 2013.
Pahor: Poleg rebalansa so pomembne še strukturne reforme in ukrepi za pritegnitev tujega kapitala
Premier Borut Pahor je po seji vlade izpostavil tri ukrepe, ki so potrebni, da Slovenija premaga krizo. Poleg rebalansa so to strukturne reforme, s katerimi naj bi povečali stabilnost finančnega sistema, in ukrepi za pritegnitev tujega kapitala. "Tuje naložbe Slovenije, našega nacionalnega interesa, naše identitete ne ogrožajo. Nasprotno. Tuje naložbe lahko pomenijo krepitev gospodarske rasti, povečevanje konkurenčnosti naše ekonomije in odpiranje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo,“ je dejal Pahor.
Izpostavil je tudi, da je Slovenija med državami, ki se najbolje borijo zoper brezposelnost. Menili smo, da bomo šli na počitnice s 120 do 125 tisoč brezposelnimi, v resnici pa jih imamo manj kot 100 tisoč, je poudaril.
DZ je letošnji proračun sprejel novembra lani. V njem je predvidel, da se bo letos v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 10,5 milijarde evrov.
Elektrika se bo praviloma podražila za okoli osem odstotkov
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se cene električne energije v Sloveniji v drugi polovici lanskega leta v primerjavi z drugo polovico leta 2008 zvišale za 16 odstotkov, kar je ena najvišjih rasti med državami Unije, saj so imeli višjo rast cen le še na Poljskem in Luksemburgu. Kljub temu naj bi vlada nameravala drastično zvišati trošarine na električno energijo.
Z enega evra, kar je sicer z evropsko uredbo minimalno določen znesek, je vlada zvišala trošarine na 12,1 evra za megavatno uro (MWh). Mesečni stroški za elektriko pri povprečnem gospodinjskem uporabniku v Sloveniji naj bi se pri enotarifnem sistemu merjenja tako zvišali za 3,49 evra na mesec, to je s 40,48 na 43,97 evra, kar predstavlja 8,6-odstotno povišanje. Pri dvotarifnem sistemu merjenja bi se stroški zvišali za 4,54 evra na mesec, torej s 44,66 na 49,20 evra na mesec, kar je 10,2-odstotno zvišanje.
GZS: Zaradi podražitve bodo podjetja še manj konkurenčna
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa pravijo, da bo imela predvidena podražitev električne energije in zemeljskega plina negativne posledice na podjetja v predelovalnih dejavnostih. "Uvedba nove trošarine bo močno poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj bomo soočeni z dodatno, tokrat nepričakovano podražitvijo obeh energentov za podjetja,“ pravijo v GZS.
Kot pravijo, sta električna energija in zemeljski plin v Sloveniji že sedaj dražja kot v drugih evropskih državah. "Električna energija se za konkurente naših podjetij v Evropi celo ceni, pri nas pa bo ravno obratno.“
Mors z devetimi odstotki manj v proračunu
Na ministrstvu za obrambo so zmanjšali načrtovana sredstva v letu 2010 v predvidenem obsegu 48.307.293 evrov oziroma za devet odstotkov. V tem letu ima ministrstvo za svoje delovanje tako predvidenih 507.780.067 evrov od prvotno načrtovanih 556.087.360 evrov, kar bo po navedbah ministrstva vplivalo predvsem na področje investicij v upravnem delu ter na graditev zmogljivosti v Slovenski vojski (SV) in Upravi RS za zaščito in reševanje.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je bila že v letu 2009 finančna realizacija za 13 odstotkov manjša od načrtovane. ''Delež državnega proračuna, namenjenega Mors, je bil s tem primerljiv z deležem iz leta 2006, razpoložljivih finančnih sredstev pa bo po letošnjem rebalansu še manj,'' so zapisali. Zmanjšanje načrtovanih sredstev pri Mors sicer predstavlja 10 odstotkov celotnega zmanjšanja državnega proračuna.
KOMENTARJI (327)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.