Vlada v DZ pošilja predloga zakonov o javnih uslužbencih in o funkcionarjih

Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da približno 100 različnih organov vsako leto izvede okoli 1000 kadrovskih natečajev. Predlog zakona o javnih uslužbencih pa predvideva vzpostavitev centra za kadre kot enotne vstopne točka za delo v državni upravi. Prva faza izbirnega postopka javnega natečaja za zaposlitev za opravljanje uradniških nalog bi namreč potekala preko centra, enotno za vse.

Kot je pojasnila državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, bi center za kadre, ki bi ga ustanovili v okviru ministrstva za javno upravo, natečaje predvidoma objavljal določen dan v tednu, vsi postopki pa bi bili v celoti informatizirani, kar bi prispevalo h krajšim postopkom, saj na primer ne bi bilo več potrebe po vročanju pisnih odločitev.

V okviru centra bi preverjali, ali kandidati izpolnjujejo osnovne pogoje, kot so predvideni v posameznih organih. Preverili bi tudi njihovo osnovno poznavanje državne ureditve in temeljne kompetence oz. osebne sposobnosti za delo v državni upravi.

Seznam kandidatov, ki bi te pogoje izpolnjevali, bi center posredoval organu, ki zaposluje, ki bi nato izvedel drugi del postopka. Kandidatu, ki bi šel skozi postopek preverjanja pri centru za kadre, pa bi presoja veljala dve leti in ponovno preverjanje v primeru, če bi se v tem obdobju ponovno javil na nek javni natečaj za zaposlitev, ne bi bilo potrebno.

Zaposlitve za krajši čas ter zaposlitve v podpornih službah in na strokovno-tehničnih delovnih mestih, bi še vedno ostale v pristojnosti državnih organov. Prav tako bi svoje postopke še vedno samostojno vodili tudi organi, ki imajo v svojih zakonih predvidene posebne postopke zaposlitve. Gre predvsem za posebna delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb v policiji, vojski, zaporih, je pojasnila državna sekretarka.

Center bi različnim organom lahko nudil tudi pomoč pri njihovih delovnopravnih in drugih kadrovskih postopkih. Med njegovim nalogami pa je državna sekretarka navedla še razvijanje različnih sodobnih metod upravljanja s kadri. Med drugim bi ponovno uvedli kadrovsko štipendiranje. Omenila je še načrtno vodenje izobraževanj, pa tudi vsakoletne razvojne pogovore, ki jih bodo vodje opravili z javnimi uslužbenci.

Nove zaposlitve zaradi vzpostavitve centra niso predvidene, v njem bi delali že obstoječi zaposleni na ministrstvu za javno upravo, zaposlene bi zagotovili še s premestitvami z drugih organov. Dolgoročno bi lahko bile potrebne le zaposlitve kadrov, ki jih trenutno v državni upravi ni, kot so različni psihologi in kadrovski strokovnjaki.

Bodo pa dodatna sredstva potrebna za vzpostavitev novega informacijskega sistema. Sredstva pa so bila po navedbah Ramšak Pešec predvidena v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Nov zakon o funkcionarji pa je potreben, ker je sedanji, sprejet leta 1990, zastarel in izredno težko uporaben v praksi. Ker je veliko organov pravice in obveznosti funkcionarjev urejalo v svoji zakonodaji, pa je ureditev postala tudi nepregledna, je izpostavila državna sekretarka.

"Zakon dejansko ne prinaša bistvenih novih pravic niti med mandatom niti po koncu mandata, so pa določene izboljšave," je poudarila. Kot eno od njih je navedla, da se bo imel funkcionar po koncu mandata možnost v 30 dneh vrniti k prejšnjemu delodajalcu. Če bo ugotovil, da to ni mogoče, pa bo dobil pravico do nadomestila. Zdaj se je, tako Ramšak Pešec, moral vrniti takoj ali vzeti nadomestilo.

Z zakonskim predlogom se ureja področje povračila stroškov in drugih prejemkov funkcionarjev, ki so bili sedaj samo začasno urejeni in vezani na ureditev za javne uslužbence. Konkretneje se opredeljuje organ, ki odloča o pravicah funkcionarjev tako med trajanjem mandata kot po koncu. Uvaja pa se tudi inšpekcijski nadzor nad temi pravicami, in sicer prejemke v glavnem nadzira inšpektorat za javni sektor, po prenehanju mandata pa proračunska inšpekcija, je nanizala Ramšak Pešec.

Kot je še izpostavila, se ureja tudi nudenje pravne pomoči funkcionarju, ki je zaradi opravljanja svoje funkcije v odškodninskem postopku. Medtem ko se javnim uslužbencem zagotavlja brezplačna pravna pomoč, bi se funkcionarjem nudila "zgolj neka založitev stroškov" odškodninskih postopkov, stroški pa bi se na koncu povrnili nazaj v proračun države ali občine. Ta določba bi začela veljati šele v naslednjem mandatu.