Vlada o podražitvah in poplavah

Ob začetku septembrskega zasedanja DZ so ministri ob odsotnosti premierja Janeza Janše, ki se udeležuje zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku, odgovarjali na poslanska vprašanja.

Davčna zakonodaja ostaja nespremenjena

Poslanec SD Samo Bevk je ministra za finance Andreja Bajuka vprašal, ali vlada namerava spremeniti davčno zakonodajo, da bi se olajšave za donacije in ostale prostovoljne prispevke za odpravo posledic naravnih nesreč dodale k že določenim olajšavam.

Bajuk je pojasnil, da po zakonu o dohodnini lahko fizične osebe 0,3 odstotka davka namenijo za določene namene, "in med temi nameni bo prav gotovo tudi vključena ravno pomoč ljudem v stiski". Enako dovoljuje zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, v katerem je uvedeno tudi načelo, da se lahko takšna olajšava, če je bila donacija večja, uporablja tudi v naslednjih dveh letih. Bajuk zato meni, da "trenutna zakonodaja vse to omogoča v zelo obširni meri in lahko računamo na to, da se bo ta solidarnost tudi izkazala, ko bo prišel trenutek plačevanja davka".

Turk o neprimernih inflacijskih pričakovanjih

Poslanec SDS Tomaž Štebe je od ministra za gospodarstvo želel pojasnilo glede cen osnovnih življenjskih prehrambenih artiklov in zdravil.

"Nenormalno je, da na primer pri cenah kruha konkurenca na trgu ne deluje in se lahko ustvari nesorazmerje z maržami za prodajalca, ki so šestkrat višje od surovine in še enkrat višje od stroškov proizvodnje in transporta," ugotavlja poslanec.

Minister Andrej Vizjak poudarja, da so cene osnovnih življenjskih artiklov neregulirane in se prosto oblikujejo na podlagi dogovora med dobavitelji in trgovci. Torej država nima nikakršnih regulatornih pristojnosti in vzvodov, da določi bodisi višino maloprodajnih cen osnovnih življenjskih potrebščin kakor tudi ne marž trgovcev. Je pa pristojnost urada za varstvo konkurence, da ugotavlja morebitne kartelne dogovore. Urad je tako po Vizjakovih besedah že sprožil postopke in si prizadeva za to, da bi raziskal vse elemente morebitnega dogovora med trgovci.

Na vprašanje poslanca SD Matjaža Hana je o rasti cen življenjskih potrebščin odgovarjal tudi minister brez listnice, odgovoren za usklajevanje in spremljanje in izvajanje strategije razvoja Slovenije, Žiga Turk. Rast cen življenjskih potrebščin ima svoje korenine v gibanju cen na svetovnih trgih, ocenjuje Turk ter napoveduje več ukrepov. Tako je treba nevtralizirati inflacijska pričakovanja ter preprečiti, da bi višje cene hrane prelili v plače in posledično zmanjšali konkurenčnost. "Namreč, če je sir dražji, potem ni zato delo nekega krojača ali pa učitelja čisto nič več vredno." Poleg tega pa je treba dosledno uporabljati obstoječe socialne mehanizme, da pomagamo tistim, ki jih dražja hrana tudi prizadene.