Predsednik vlade Janez Janša ni sprejel ponujenega odstopa ministra za promet Radovana Žerjava. Kot je povedal po seji vlade, je ta ugotovila, "da Žerjav ni bil odgovoren za zaplete v predoru Šentvid in je ravnal pravilno in se tudi ustrezno odzval oziroma naredil vse, da se nastale razmere sanirajo". "Vesel sem, da je predsednik vlade opazil moje delo. Z vso močjo in z vso energijo, ki jo imam, bom nadaljeval delo na tem projektu in na ostalih projektih, ki so še odprti,“ je premierjevo odločitev komentiral minister. Janša se je tako odločil po preučitvi poročila o dogodkih v šentviškem predoru, ki so ga pripravili na prometnem ministrstvu.
Glede morebitnega sprejema odstopa uprave Družbe za avtoceste (Dars) pa je premier dejal, da je vlada Darsu naložila nekaj ukrepov, ki jih morajo izvesti v dveh tednih. V tem času bo bolj jasno, ali gredo stari v pravo smer, nato pa se bo vlada odločila, ali sprejme njihove odstopne izjave, je poudaril.
Zapleti pri predoru
Tako Dars kot minister Žerjav sta odstopa ponudila 8. avgusta zaradi zapletov glede gradnje predora Šentvid, ki je zaradi sanacije po odpadanju protipožarnega ometa še vedno zaprt. Potem ko je omet prvič odpadel le nekaj ur po slovesnem odprtju 1. julija, se je to vnovič zgodilo 6. avgusta. Izvajalec SCT je zdaj omet odstranil, vendar pa Dars še preučuje poročilo zunanjega nadzornika - Zavoda za gradbeništvo Slovenije.
Poleg tega trenutno še potekajo meritve, ali bi stara galerija, v kateri je odpadel protipožarni omet, zdržala požar. Odgovore naj bi dobili do konca tedna. Če bodo ocenili, da je varna, bo promet po njej znova stekel, v nasprotnem primeru pa prometni minister ocenjuje, da bo šentviški promet zaprt še dva meseca. V tem času naj bi namestili novo protipožarno zaščito. Upam, da bodo to plošče in ne omet, vendar bodo o tem odločali strokovnjaki, je dejal Žerjav.
SCT naj plača ali tri leta ne gradi
Vlada se je tudi odločila, da bo od SCT, izvajalca del v šentviškem predoru, zahtevala pokritje vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki so nastali zaradi neobratovanja avtocestnega odseka Šentvid – Koseze. Če se družba ne bo odzvala, nameravajo vnovčiti garancijo, za dokončno sanacijo predora pa izbrati drugega izvajalca. V tem primeru bi razmišljali tudi o tožbi proti SCT, je dejal Žerjav.
Tako SCT-ju kot družbi ZIL, ki je izvajala nadzor, pa grozi, da naslednja tri leta ne bosta mogli sodelovati pri gradnji predorov in galerij v Sloveniji niti kot izvajalca niti kot podizvajalca. To se bo zgodilo, če jima dokažajo veliko strokovno napako, pri čemer so spet na potezi supernadzorniki iz tujine. Kar pa ne pomeni, dodaja minister, da Slovenija dobiva črno listo gradbenih podjetij.
Žerjav je ob tem še enkrat ponovil, da je po njegovem mnenju za težave v predoru Šentvid krivo ljubljansko gradbeno podjetje. "Če ima podizvajalce, to mene ne zanima,“ je še dejal in dodal, da bo odgovore na vprašanje, kdo bi lahko preprečil odpadanje ometa, dala kriminalistična preiskava. Ta se za zdaj osredotoča samo na povzročanje splošne nevarnosti, ne pa tudi na gospodarsko kriminaliteto. Zaradi prvega bi lahko obtožili SCT gradbenega barona Ivana Zidarja, saj naj bi omet odpadal že 20. aprila letos, torej več kot dva meseca pred uradnim odprtjem predora. V tem primeru pa bi lahko SCT mirno uvrstili na črno listo.
V naslednjih treh letih le Markovec?
Kot rečeno, bi SCT lahko dobil triletno prepoved gradnje predorov. Vendar pa je v tem času za zdaj predvidena le gradnja predora Markovec, naprej pa je, tako minister, vse odvisno od realizacije novih projektov. Tu so v prvi vrsti avtocesta Postojna – Jelšane ter investicije s strani železnic. "Tam bo predorov bistveno bistveno več in mene je že zdaj groza,“ je zaključil Žerjav.
SCT: Vlada nas želi uničiti
Sklepe, ki jih je sprejela vlada "razumemo kot poskus zlonamernega uničenja podjetja, vnaprejšnje obsojanje za krivdo, ki ni dokazana, ter demonstracijo nepoznavanja gradbene stroke“, so v izjavii za javnost zapisali na SCT. Ob tem so znova spomnili, da protipožarna zaščita v galeriji predora Šentvid ni bila predmet prvotne pogodbe.
Vlada ima SCT za grešnega kozla, so še zapisali. Čudi jih namreč, da je podjetje določila za izključnega krivca, čeprav je dela dejansko izvajal angleški Ceramicoat. "Pri tem pozablja, da je Dars še pred nekaj meseci ravnal nasprotno - ko je krivdo za neustrezno hrapavost betonskih vozišč v predoru Trojane očital SCT-ju kot podizvajalcu namesto Grassettu, ki je bil izvajalec del.“
V SCT razloge za to iščejo v bližajočih se volitvah. Znova so ponovili že slišano, da je od SCT-ja odvisna usoda 30.000 slovenskih družin, in dodali, da želi slovenska država, kot vse kaže, v prihodnje iz gradnje slovenskih cest in avtocest izločiti domače gradbince in oddajati dela tujim izvajalcem.
Sporočili so še, da bodo od britanskega Ceramicoata zahtevali odškodnino, vsa pravna sredstva pa nameravajo uporabiti tudi za to, da jim ne bi preprečili sodelovanja v novih razpisih. Kajti, poudarjajo, črne liste spominjajo na lov na čarovnice in so v nasprotju z zakonom. Kdor bi izločal ponudnike bi namreč zlorabljal položaj in pravice javnega naročanja in s tem storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic. Preberite SCT-jevo izjavo za javnost.
Dars sam predlagal ukrepe
Med ukrepi, ki jih mora v naslednjih dveh tednih izvesti Dars, so okrepitev vloge naročnika v procesu gradnje, možnost zavrnitve izbora izvajalca z negativnimi referencami, plačilo poslovne škode zaradi neuporabe objekta v obdobju odpravljanja reklamacij, preprečitev prelaganja odgovornosti za slabo izvedbo del ter zagotovitev učinkovitega sistema nadzora nad izvajalci. S tem naj bi odpravili posledice blamaže v Šentvidu in poskrbeli za to, da se kaj podobnega v prihodnosti ne bi ponovilo.
Ministrstvo pa od Darsa pričakuje tudi, da bo izvedel supernadzor, ki bo voden iz tujine. Za to so se po besedah ministra Žerjava odločili, ker so družbe iz Slovenije med seboj povezane, tako da pravega zaupanja ni. Sicer pa se je vlada na današnji seji dogovorila, da se za vse najbolj ključne projekte uvede supernadzor iz tujine.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.