Nižje cene radioloških storitev in prenova glavarinskih količnikov

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je sporočila, da je vlada na seji sprejela spremembo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, "ki prinaša več novosti". Poudarila je, da je bil cilj uredbe še naprej zagotavljati dostopnost zdravstvenih storitev, celovitost in kakovost obravnav.

S 1. februarjem 2025 uredba prinaša preonovo modela plačevanja ambulant družinske medicine in pediatrije. Pri tem je izpostavila, da želijo z bolje ovrednotenimi glavarinskimi količniki zdravstveno osebje finančno stimulirati, da bi opredelili več ljudi.

Trenutno je spodnja meja, po kateri lahko zdravniki odklonijo opredeljevanje dodatnih pacientov, postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih. Po novem bo spodnja meja pri 1348 količnikih. Na ZZZS so večkrat zatrdili, da je nov količnik primerljiv s prejšnjim in da torej ambulante ob prehodu na nov sistem ne bodo bolj obremenjene. Nekaj ambulant, ki so trenutno blizu meje odklanjanja, bo moralo po spremembi dodatno opredeliti manjše število pacientov.

Prenovo glavarinskih količnikov so v sodelovanju z ministrstvom pripravili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na zavodu so večkrat poudarili, da so nove količnike izračunali na podlagi dostopnih podatkov. Namen prenove je bolj pravično določiti, kako "zahtevne" paciente ima vsaka od ambulant. Po novem bo namreč povprečna zahtevnost pacientov, ki je izražena s količniki, različna tudi po spolu in določena za vsako starost pacienta posebej.

Istočasno uredba po besedah ministrice ureja tudi dodatne ambulante, ki nadomeščajo ambulante za neopredeljene. "Te imajo popolnoma enak standard in enak način dela, kot ga imajo trenutno ambulante za neopredeljene, ki pa se jim bo veljavnost s potekom interventnega zakona iztekla konec leta," je dejala.

Ambulante z višjim številom količnikov bodo prejele več denarja. ZZZS bo po napovedih za nagrajevanje bolj obremenjenih ambulant namenil 4,5 milijona evrov na leto. Po določeni meji (2426 količnikov po novem sistemu) pa za vsak dodatni količnik ambulante ne bodo prejele denarja. Namen je preprečiti prekomerno opredeljevanje in s tem pacientom zagotoviti varno obravnavo.

Ob tem po prenovi plačnih modelov zdravnikom več ne bo treba beležiti in ZZZS posredovati števila opravljenih posvetov na daljavo in krajših obiskov. Plačilo za te storitve bo po novem vključeno v plačilo glavarinskih količnikov. Uvajajo tudi novo, bolje plačano storitev domačih obiskov pacientov, ki imajo več sočasnih zdravstvenih težav.

'Triaža' za stopnje nujnosti, po katerih se pacienta napoti k zdravniku

Novela uredbe prinaša tudi nove smernice za napotovanje na področju fizioterapije in interne medicine. Število fizioterapevtskih obravnav na en delovni nalog bo omejeno na največ 15, ob tem pa so fizioterapijo za tretjo in vsako naslednjo ponovno napotitev pacienta za isto diagnozo omejili na največ tri obravnave.

V prenovi modela plačevanja namenjajo dodatne storitve za obravnave za kompleksne bolnike, ki imajo več diagnoz: "Da je torej storitev za kompleksnejšega pacienta tudi boljše ovrednotena." Za ta ukrep namenjajo dodatnih 7,8 milijona evrov, kar vključuje finačno stimulacijo izvajalcev za dodatno opredeljevanje zavarovanih oseb.

"Interventni zakon, ki bo v državnem zboru na sporedu jutri, bi podaljšal ukrep, ki omogoča, da se viri sredstev, ki jih zagotavljamo, prenašajo do posameznih členov zdravstvega tima - zdravnik, medicinska sestra, administrativni delavci itd.," je povedala. Danes sprejeta uredba pa medtem zagotavlja vire za sredstva, ki jih interventni zakon nato prenaša z nivoja zdravstvenega zavoda do posameznika v timu, je pojasnila.

Izpostavila je tudi strokovne smernice za napotitve k zdravniku. Te je napisala stroka, določajo pa, pri kateri diagnozi je pacient napoten po kateri stopnji nujnosti. "Vsak bolnik, ki bo storitev potreboval prej, po stopnji 'zelo hitro', bo do storitve tudi prej prišel. S pomočjo smernic bo torej opravljan triaža, koga se lahko napoti po kateri stopnji nujnosti," je pojasnila.

Dodala je, da strokovne smernice zdaj urejajo to področje, s čimer da se tudi čakalne vrste za stopnjo "zelo hitro" ne bodo tako hitro zapolnjevale.

Spremembe na področju radiologije

Uredba bo s 1. januarjem znižala cene radioloških storitev. Za opravljene magnetne resonance (MR) bodo izvajalci v javni mreži v povprečju prejeli 21 odstotkov manj denarja, za računalniško tomografijo (CT) pa 13 odstotkov manj. Prihranek za zdravstveno blagajno je ocenjen na 16,6 milijona evrov na leto.

Novela uredbe prinaša tudi nekaj sprememb na sekundarnem nivoju. Med drugim bodo javne bolnišnice in oba univerzitetna klinična centra lahko dobila dodatna sredstva za plačilo krvi in krvnih pripravkov, za to z novelo namenjajo 17,3 milijona evrov. Novela predvideva tudi 16,6 milijona evrov za boljše vrednotenje urgentnih obravnav v okviru urgentnih ambulant oziroma centrov.

Prenovili so tudi model plačevanja ambulantne dejavnosti kardiologije, in sicer bo en tim na leto moral opraviti 4400 storitev, od tega vsaj 930 prvih pregledov, dejavnost pa se bo še naprej plačevala po realizaciji. Vsi izvajalci, ki bodo opravili 930 prvih pregledov, bodo upravičeni do 10 odstotkov višje cene prvega pregleda za vse preglede. V noveli so za to predvideli 247.000 evrov za leto 2025.

Vrednost ukrepov uredbe na letni ravni znaša 36,6 milijona evrov. Nekateri ukrepi se bodo uveljavili še v tem letu, nekateri v prihodnjem.

15satelitskih urgentnih centrov in zdravilo UrbaGen

Vlada je sprejela tudi sofinanciranje investicij satelitskih urgentnih centrov (SUC). Gre za 15 satelitskih urgentnih centrov, njihove lokacije so opredelili na osnovi enotnih kriterijev, ki jih je prirpavila stroka. Investicija je vredna 25 milijonov evrov (13 milijonov je kohezijskih sredstev, ostalo pa iz proračuna).

"Z njo želimo okrepiti sistem nujne medicinske pomoči na primerni ravni - kjer zaradi oddaljenosti ni mogoče zagotoviti storitev v okviru urgentnih centrov, izboljšati dostopnost in kakovost," je dejala Prevolnik Ruplova. Prepričana je, da bodo s tem poenotili standarde ambulantne nujne medicinske pomoči v Sloveniji.

SUC se delijo na tri stopnje - glede na to, koliko opreme imajo in kako zahtevne storitve bodo izvajali (SUC 1, SUC 2 in SUC 3).

Vlada pa je ob tem na seji sprejela tudi sklep o podpori razvoja zdravila UrbaGen. Pogodba o tem bo s fundacijo podpisana v petek, teden kasneje pa bo sledilo tudi izplačilo. Gre za milijon evrov.