To naj bi nam uspelo z večjimi vlaganji v znanje, raziskave in razvoj, nekaj pa naj bi k temu z varčnostjo in učinkovitostjo prispevala tudi javna uprava. Ujeti Evropo v desetih letih je optimističen scenarij. Tega se zaveda tudi prvi sestavljalec strategije, Janez Šušteršič, direktor urada za makroekonomske analize. Kljub temu je premier prepričan, da nam bo uspelo. "Želimo biti med najboljšimi, želimo imeti nadpovprečno gospodarsko rast, želimo si zagotoviti najboljšo možno pozicijo znotraj evropske unije," je dejal premier Rop.
To naj bi dosegli z vsaj petodstotno gospodarsko rastjo, saj slovenski bruto domači proizvod na prebivalca meri 77 odstotkov povprečnega evropskega bruto domačega proizvoda. Spodbujali bodo tudi nove investicije, ne samo tiste, ki prinašajo zgolj nova delovna mesta, temveč predvsem tiste, ki bodo temeljile na uporabi znanja. Več kot do sedaj naj bi bilo tujih investicij, za kar bo med drugim potrebna tudi bolj ugodna davčna zakonodaja, ne samo za zaposlene temveč tudi za podjetja.
Direktor urada za makroekonomske analize, Janez Šušteršič je ob tem dejal, da bo ob vsem tem treba pogledati predvsem z vidika mednarodne konkurenčnosti, ali imamo že mednarodno konkurenčno obremenitev dela ali ne. "Verjetno se to ne bo pokazalo na specifičnih segmentih," je še dodal Šušteršič.
Tuje investitorje torej brez davčnih sprememb ne bo lahko privabiti, tudi zato bo verjetno več temeljilo na investicijah domačih podjetij. In katera podjetja oziroma panoge bodo najbolj spodbujali? Glede tega je Šušteršič povedal, da "Ne mora iti v to, da bi naprej sama izbirala oziroma določala neke prioritetne panoge mogoče še celo neka podjetja, ki so najperspektivnejša. V tej strategiji ne boste našli zapisano katera panoga je prioritetna," je še komentiral Janez Šušteršič. Kljub temu je o eni dejavnosti nekoliko več govora - to je farmacija.
