Kot je napovedal minister za javno upravo Gregor Virant, namerava vlada med drugim "prevetriti" izjeme, ko državni in drugi organi, ki jih zadeva zakon, lahko prosilcu zavrnejo dostop do zahtevane informacije. V sedaj veljavnem zakonu je namreč naštetih dvanajst izjem oziroma izrecno navedenih primerov, ko informacij ni treba posredovati. Predlog novele predvideva enajst takšnih izjem.
Izjeme bi bile omejene z uveljavitvijo t.i. škodnega testa in testa javnega interesa, ki relativizirata sedaj določene izjeme in omogočata še širšo dostopnost informacij javnega značaja ter s tem bistveno večjo odprtost javnega sektorja, piše na spletni strani vlade.
Informacijski pooblaščenec/pooblaščenka
Novela zakona predvideva tudi učinkovitejše pravno varstvo prosilca, katerega zahteva za dostop ali ponovno uporabo informacije javnega značaja je bila zavržena ali zavrnjena. Predlagajo pa tudi združitev pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in varuha osebnih podatkov. Tisti, ki bi opravljal novo funkcijo bi dobil naziv 'informacijski pooblaščenec oz. pooblaščenka'.
Spremembe zakona so med drugim potrebne zaradi direktive EU glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki zahteva prevzem njenih določb v nacionalno zakonodajo najkasneje do 1. julija, zato ministrstvo za javno upravo predlaga sprejem novele v DZ po nujnem postopku, je zapisano v predlogu.
Za manj zastojev pri javnem naročanju
Vlada je sprejela predlog novele zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, s katerim se bo ohranilo pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja, hkrati pa zagotovilo večje pravno varstvo naročnikov. Praksa namreč kaže, da naš pravni red ne zagotavlja enakega pravnega varstva naročnikov in dobaviteljev, je povedal finančni minister Andrej Bajuk.
Vlada predlaga takšne spremembe zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, da bo moral vlagatelj zahtevka za revizijo postopka javnega naročila izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. Sama pritožba tako ne bo zadoščala, temveč bo treba izkazati verjetnost škode, ki naj bi jo ponudnik utrpel, je pojasnil Bajuk.
V skladu z veljavnim zakonom mora naročnik ob vložitvi zahtevka za revizijo postopek oddaje javnega naročila ustaviti, z novelo zakona pa bo imel predsednik Državne revizijske komisije možnost odločiti, da se postopek ne ustavi. Njegovo odločitev bodo morali potrditi tudi vsi ostali člani komisije, je dodal Bajuk ter ocenil, da pa se bo s tem kljub temu preprečilo, da bi prihajalo do zavlačevanja postopkov.
Vlada predlaga tudi spremembe določb, ki se nanašajo na vlaganje zahtevkov za revizijo v postopkih javnega naročanja. Prenovljeni zakon bo od ponudnikov zahteval, da zoper domnevne kršitve, ki nastanejo v različnih fazah postopka oddaje javnega naročila, ugovarjajo čim prej, najkasneje pa do prejema naročnikove odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti. Predlog pomeni racionalizacijo v postopku javnega naročanja, saj se bodo morebitne kršitve ugotovile in rešile v zgodnejši fazi postopka.
