Arbitražni sporazum potrjen!

Vlada, ki je na seji razpravljala o arbitražnem sporazumu, je omenjeni sporazum potrdila in ga poslala v ratifikacijo v državni zbor. Tudi glede ustavne presoje so se zedinili in ga poslali na ustavno sodišče.

Premier Borut Pahor je po seji vlade spomnil, da je do jutri čas za sprožitev ustreznih postopkov v zvezi s sporazumom, zaradi česar je Slovenija opravila "svojo domačo nalogo“ in potrdila zakon o ratifikaciji. Pred tem pa je vlada ustavno sodišče zaprosila za mnenje o omenjenem sporazumu. Vlada je sicer mnenja, da je sporazum skladen z ustavo. Razlog, da pošilja sporazum na ustavno sodišče, je dejstvo, da del javnosti glede tega izraža zadržke, je dejal direktor vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec.

Ker si vlada prizadeva, da bi šel sporazum lahko čim prej čez postopek ratifikacije, ustavnemu sodišču predlaga prednostno obravnavo, vendar pa "je to v rokah sodišča“, je dodal Pogorelec. Po njegovem mnenju bi bilo namreč nesmiselno, da se državljani najprej na referendumu izjasnijo za sporazum, potem pa bi bili ugotovljeni ustavni problemi.

Na vprašanje, zakaj gre v ustavno presojo samo člen 3a, je Pogorelec odgovoril, da je bil ravno ta problematičen in da so pri njem naleteli na največ pomislekov v strokovni javnosti. Poleg tega je po njegovem mnenju ostale težko dajati v presojo. Presoja bo sicer res zavlekla arbitražo, vendar pa bi bili postopki lahko do konca zime oziroma pomladi končani, pa je ob tem zagotovil Pahor.

"Dejstvo, da smo hkrati to storili (potrdili zakon in sprožili ustavno presojo, op. a.), pomeni, da so zadržani vsi ostali postopki v zvezi s tem, vključno odločitev o referendumu,“ je še dodal premier in dodal, da bo vprašanje sicer predvidoma takšno, kot bi bilo na naknadnem referendumu, torej, ali se strinjate s podpisanim sporazumom o določanju meje.

Tudi Slovenija s svojo izjavo

Slovenija pa je sklenila sprejeti tudi enostransko izjavo, enako kot Hrvaška, je povedal zunanji minister Samuel Žbogar. V njej so opredelili štiri elemente, in sicer dejstvo, da ima vsaka država pravico podati takšno izjavo, ter dejstvo, da je bila Slovenija seznanjena z namero Hrvaške o tem, da pa se z njo ni strinjala. V nadaljevanju so zapisali, da v skladu z mednarodnim pravom nobena enostranska izjava nima učinka na vsebino sporazuma, enako ne hrvaška izjava na ta postopek. Naloga arbitražnega sodišča, kot jo vidi Slovenija, je določitev teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem in s tem ohranitev pravice Slovenije stika z odprtim morjem kot je bilo na dan 25. junija 1991, je pojasnil Žbogar in dodal, da so zapisali še, da se spor razlgaa z običajnim pomenom terminov.

SLS vložila predlog zakona o dvotretjinski večini

Poslanska skupina SLS z Radovanom Žerjavom na čelu je medtem v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, ki določa, da mora DZ o arbitražnem sporazumu zaradi morebitnih učinkov na ozemeljsko stanje Slovenije odločati z dvotretjinsko večino.

Politika se mora zavestno in ne glede na mnenje ustavnih sodnikov oziroma pravne stroke odločiti za takšno večino, so še zapisali v PS SLS. "V SLS vztrajamo, da je zakon veliko preveč pomemben, da bi najvišji zakonodajni organ o njem odločal z navadno večino. Moder državnik bi za tako pomembne odločitve podprl dvotretjinsko večino tudi v primeru, ko po črki zakona ustava sama po sebi tega ne zahteva oz. tega ne določa,“ so še prepričani v poslanski skupini.

SDS: Vlada si umiva roke

Vlada je s tem, ko je sporazum poslala na ustavno sodišče, dokazala, da si nad sporazumom umiva roke in odgovornost prelaga na ustavno sodišče, pa so prepričani v SDS. Po njihovem mnenju bi bila presoja sicer smotrna, če bi sodišče odločalo o večini, potrebni za ratifikacijo, vendar pa bo v tem primeru, kot so zapisali, presojalo le točko 3a. Ob tem v SDS opozarjajo, da se vladna koalicija kljub dilemam v strokovni javnosti vztrajno otepa in skuša storiti vse, da bi opozicijo prikazala kot nedržavotvorno in odgovorno za naglo in nepremišljeno odločitev koalicije.

'Organ lastnega akta ne more dati v presojo'

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je po današnjih dogodkih dejal, da SNS sporazuma ne bo nikoli podprla. Ob tem, da je vlada sporazum poslala tudi v presojo ustavnemu sodišču, se je vprašal, kako se bo vlada izognila "pravi pasti", ki jo predstavlja 23. člen zakona o ustavnem sodišču.

Omenjeni člen, tako Jelinčič, namreč pravi, da organ, ki napiše nek akt, lastnega akta ne more dati v presojo. Kljub temu je Jelinčič prepričan, da bo ustavno sodišče sporazum vzelo v presojo in ugotovilo, da ima vlada prav. Prepričan je namreč, da v Sloveniji normalno pravo ne velja, pač pa da velja pravo, ki ga določa vladajoča struktura. In to je za Slovenijo slabo, pravi.

Arbitražni sporazum s Hrvaško po mnenju Jelinčiča predstavlja izdajo slovenskih nacionalnih interesov, zato napoveduje, da ga SNS v parlamentu ne bo nikoli podprla. Upa pa, da "bo vsaj čez nekaj let prišlo na dan tisto, kar je za vrat stiskalo Boruta Pahorja, da je šel delat takšno slabo potezo".

Ali bo sporazum v DZ dobil zadostno večino, je sicer po njegovem delno odvisno tudi od tega, ali bo sprejet zakon, ki ga je danes v DZ vložila SLS, in po katerem bi bila za ratifikacijo potrebna dvotretjinska večina. Veliko možnosti, da bi bil zakon sprejet, ob tem sicer ne vidi. "Verjetno ga bo vladajoča koalicija zavrnila," pravi. Ob tem dodaja, da je Pahor v začetku pogovorov s Hrvaško govoril, da je za sprejetje sporazuma potrebna dvotretjinska večina, "a je v zadnjem času na to pozabil".