'Vlada nima vpliva na inflacijo'

Srečko Hvauc je povedal, da so visoko inflacijo generirale predvsem visoke cene hrane in nafte, na katere vlada nima neposrednega vpliva, saj se oblikujejo na svetovnem trgu. Poleg tega so za visoko inflacijo krivi tudi nekateri notranji razlogi, npr. uvedba evra, ki je po Hvaučevih besedah imela manjši vpliv na inflacijo od pričakovanega, pa tudi visoka gospodarska rast in zvišanje cen trgovcev. Trgovci so po Hvaučevih besedah vse vhodne podražitve prenesli na kupce, zato se strinja z izjavami nekaterih sindikalistov, da ob tem kujejo ekstra dobičke.

Poslanec SDS je dejal, da vlada lahko na inflacijo vpliva le s trošarinami, ki pa so na tako nizkih ravneh, da nima več manevrskega prostora, in z omejitvijo cen storitev, ki so pod njenim nadzorom. Te cene so se v zadnjem obdobju zviševale precej počasneje od drugih, je poudaril Hvauc in dodal, da je vlada znižala tudi državno porabo. To so edini vzvodi, ki jih ima vlada za zniževanje inflacije, je poudaril.

Omilitev negativnih vplivov

Vlada pa bo uvedla ukrepe za omilitev negativnih vplivov inflacije, in sicer spremembe zakona o dohodnini, ki naj bi razbremenile prebivalce z najnižjimi dohodki. Povečali se bodo socialni transferji in otroški dodatki, v proceduri pa je tudi priprava zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, saj bo vlada s tem zakonom uvedla subvencioniranje prehrane dijakov po vzoru subvencioniranja študentske prehrane. Med zakoni, ki naj bi omilili negativne vplive inflacije, je tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, je poudaril Hvauc.

Ob tem je socialne partnerje pozval, da najdejo dogovor, s katerim bi se izognili nekontroliranemu zvišanju plač, kar bi povzročilo inflacijsko spiralo, in se odpovejo stavkam. Te ne bodo rešile ničesar, ampak bo zaradi njih nastala dodatna škoda, je poudaril in dodal, da po njegovem mnenju možnosti za pogovore še niso izčrpane.

Boj SD z inflacijo

Slovenija po oceni SD potrebuje resen protiinflacijski načrt. Če ne želimo, da bi inflacija ogrozila napore vlade, da bi gospodarski razvoj pomenil rastočo blaginjo za vse, potem moramo ukrepati. "In sicer v okviru smiselnih ukrepov med vlado, sindikati, delodajalci in Banko Slovenije," je prepričan predsednik SD Borut Pahor.

Protiinflacijski načrt bi se lahko posrečil samo, če bi vsak od partnerjev predlagal smiselne ukrepe, ki bodo verodostojni in bodo zlasti s socialnim dialogom pripeljali do kompromisa, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Pahor.

Socialni dialog je tisto, na kar SD trenutno najbolj stavi, je spomnil Pahor ter ugotovil, da imajo različni partnerji različne zahteve, od katerih pa so nekatere izključujoče. "Če bi se vztrajajo pri njih, bi prišlo do zmage enega in poraza drugega, v vsakem primeru pa bi to povzročilo dolgoročno neravnovesje in verjetno zastoj v gospodarskem napredku," je prepričan Pahor. To po njegovih besedah ni dobro ne za delavce ne za delodajalce. Potreben je kompromis, je ponovil.

Po mnenju svetovalca predsednika SD Franceta Križaniča so v Sloveniji v zvezi z inflacijo potrebni ukrepi na dveh ravneh: prilagoditev sedanjemu inflacijskemu pritisku, predvsem v smislu zaščite standarda slojev, pri katerih je delež hrane v porabi izrazito nadpovprečen, ter preprečitev prelitja rasti cen v osnovne plače. Ko konjunktura ne bo več tako močna, namreč grozi izguba delovnih mest, je opozoril.

Če se bo DZ odločil, da bi začel inflacijo v Sloveniji zaustavljati tudi v okviru razmeroma stabilnega okolja evra, je to po Križaničevem mnenju mogoče doseči z restriktivno fiskalno politiko. "Tudi v tem primeru imamo nekaj predlogov," je dejal.

Cvikl: Vključi naj se tudi DZ

V SD menijo, da se mora DZ maksimalno vključiti v iskanje rešitev za inflacijo in visoko rast bruto zunanjega zadolževanja. Kot je napovedal poslanec SD Milan Cvikl, bodo skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami predlagali, da DZ vlado zadolži, naj v sodelovanju z Banko Slovenije in socialnimi partnerji pripravi temeljit načrt protiinflacijskih ukrepov.

Ti bi morali iti po Cviklovih besedah v ohranjanje presežka javnih financ, vendar ne na račun zmanjševanja socialnih transferjev ali nečrpanja evropskih sredstev. Poleg tega bi morali socialni partnerji v dialogu odpravljati razlike v stališčih, je poudaril Cvikl, ki še predlaga, naj vlada pripravi analizo, ali so njeni doslej predlagani ukrepi zadostni. "Mi menimo, da ne," je dejal.

Pahor za pravičnejšo rešitev

Glede možnosti stavke v zasebnem sektorju je Pahor ocenil, da bi lahko v veliki meri ohromila gospodarsko življenje v Sloveniji, kar pa ni nikomur v interesu. "Razumem sindikate, da ni mogoče, da bi inflacijsko breme najbolj prenašali na ramenih socialno najšibkejši," je dejal ter poudaril, da je treba najti pravičnejšo rešitev v kolektivnih pogodbah, za katero pa morajo imeti delodajalci večji posluh. Pahor je sicer prepričan, da bo prišlo do sporazuma in stavke ne bo.