'Vlada ne namerava prizanesti niti najmlajšim'

Levji delež bremen bosta s predvidenimi varčevalnimi ukrepi nosili za prihodnost najbolj strateški področji: vzgoja in izobraževanje ter znanost, so zapisali člani oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Kot so zapisali v mnenju, ne nasprotujejo razumnemu selektivnemu znižanju plač, so pa odločno proti večini sistemskih predlogov varčevalnih ukrepov v znanosti ter sistemu vzgoje in izobraževanja. "Javnost opozarjamo na dolgoročno skrajno negativne posledice, ki jih bodo imeli predvideni varčevalni ukrepi, še zlasti, če bodo uveljavljeni v predlaganem obsegu in bomo deležni njihovih sinergijskih učinkov," so pojasnili.

"Vlada ne namerava prizanesti niti najmlajšim"

Vlada po njihovih besedah ne namerava prizanesti niti najmlajšim: predšolski otroci bodo za uravnoteženje javnih financ in servisiranje dolga prispevali tako, da jih bo (pre)več v vrtčevskih oddelkih, imeli bodo bistveno manj igralne površine, obenem se za eno uro zmanjšuje sočasna prisotnost vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Po njihovem mnenju bi bilo več kot sprenevedavo trditi, da to ne bo vplivalo na kakovost predšolske vzgoje.

Podobni ukrepi so predvideni tudi v osnovnošolskem izobraževanju. Učiteljeva neposredna pedagoška obveznost naj bi se povečala, prav tako število učencev v oddelkih, šole pa bodo pri izvajanju učne diferenciacije dobile "več avtonomije", kar je samo drugo ime za beg države od lastne odgovornosti za zagotavljanje ustreznih standardov kakovosti izobraževanja, so poudarili.

Nam ponujajo zavajajoče argumente?

Eden od zavajajočih vladnih argumentov je po njihovih besedah domnevno majhno število učencev na učitelja, če ga primerjamo z drugimi evropskimi državami. Po relevantnih mednarodnih primerjalnih podatkih iz leta 2009 ima namreč vsaj 14 od 27 držav EU manjše razmerje otrok na strokovnega delavca, če pogledamo podatke za nižje razrede obveznega izobraževanja, pa je takih držav vsaj 20, so pojasnili. Ob tem opozarjajo, da zgolj administrativno povečevanje prisotnosti učiteljev, ne da bi pri tem poskrbeli še za ostale pogoje, ne more prinesti želenih učinkov.

Kako se bo čutilo združevanje in ukinjanje ustanov?

V mnenju so izpostavili še napovedano združevanje strokovnih podpornih zavodov in raziskovalnega inštituta. Če je teh ustanov preveč, bi pričakovali, da bo predlog združevanja vsaj prepričljivo konceptualno utemeljen, so zapisali in izrazili nasprotovanje ukinjanju Pedagoškega inštituta. Ne glede na razmisleke in pojasnila vlade napovedani ukrepi po njihovem mnenju razkrajajo socialno državo, v kateri imata znanje in izobrazba kot javno dobro posebej pomembno mesto.

Kaj pa otroci s posebnimi potrebami?

Zaradi varčevalnih ukrepov so predvidene tudi spremembe zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V Združenju za pravice bolnih otrok zato ministra za izobraževanje Žigo Turka sprašujejo, kako bo v prihodnje zagotovljena pravica do enakih možnosti do izobraževanja bolnim otrokom in mladostnikom. Kot so pojasnili v pismu ministru, iz zapisanih predlogov sprememb zakona sami ne znajo razbrati, kako bodo to pravico do enakih možnosti do izobraževanja zagotavljali bolnim šolarjem, če bo črtana učna pomoč.