'Vlada ne misli delovati racionalno'

Predsednik komisije DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ Milan M. Cvikl (LDS) je danes v odzivu na program stabilnosti Slovenije dejal, da namerava vlada v letu 2009, torej v času mandata naslednje vlade, javno porabo, predvsem na področju socialnih transferjev, zmanjšati za 600 milijonov evrov. "Vlada v času svojega mandata ne misli delovati racionalno," je v zvezi z rastjo proračunskih izdatkov v letih 2007 in 2008 dejal Cvikl in izpostavil, da so to opazili tudi v Bruslju.

Evropska komisija je namreč v torek predstavila svojo oceno programa stabilnosti Slovenije za obdobje med leti 2006 in 2009, v kateri je slovenska vlada predstavila svoje načrte za zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja. V Bruslju so menili, da bi morala biti Slovenija bolj ambiciozna in začeti izvajati ukrepe za zniževanje primanjkljaja že v letih 2007 in 2008.

Cvikl je menil, da slovenska vlada dobrih časov visoke gospodarske rasti v letih 2005 in 2006 ni izkoristila za dovolj ambiciozno zmanjševanje primanjkljaja, tega pa ne načrtuje niti v letih 2007 in 2008. Zato bo leta 2009 v skladu s programom stabilnosti potrebno obsežno zmanjševanje javne porabe na področju socialnih transferjev, pokojnin, zdravstva in subvencij, je pojasnil.

Cvikl: Vladi ne bo uspelo zmanjšati primankljaj

Kljub napovedim vlade v programu stabilnosti pa Cvikl dvomi, da bo vladi zmanjšanje v višini 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) uspelo. V zgodovini Slovenije se takšno zmanjšanje še nikoli ni zgodilo, je poudaril Cvikl. Dejal je še, da je vlada z nedavno davčno reformo dala tistim, ki imajo več, v letu 2009 pa namerava v skladu s svojimi napovedmi iz programa stabilnosti jemati tistim, ki imajo manj.

Cvikl je tudi menil, da bi moral program stabilnosti obravnavati DZ. Razlog, zakaj program ni bil dan v obravnavo nobenemu od delovnih teles, Cvikl vidi v tem, da se ta ne sklada s proračuni za leti 2007 in 2008. Letos bo tako zaradi višjih izdatkov za železnice potreben rebalans, pa tudi v proračunu za leto 2008 bodo zaradi ciljev, ki jih predvideva program stabilnosti, potrebne bistvene spremembe, je pojasnil Cvikl. Vlada ima eno zgodbo za tujino in eno za doma, je v zvezi z razlikami med programom stabilnosti, ki je bil konec lanskega leta posredovan v Bruselj, in proračunskimi razpravami v DZ dejal Cvikl. Zato bo Cvikl na petkovi seji odbora, ki mu predseduje, predlagal sklep, v skladu s katerim program stabilnosti ne bi bil stališče Slovenije, dokler ga ne obravnava in potrdi parlament.

Vlada določila prioritete Slovenije v EU

Vlada je sprejela predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU od januarja 2007 do junija 2008, prednostne naloge za delo v Svetu EU ter poročilo o stanju v EU in položaju Slovenije v njej lani. Državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič je kot najpomembnejšo prednostno nalogo Slovenije letos izpostavil nadaljevanje priprav na predsedovanje EU, pomembne pa bodo tudi razprava o prihodnosti EU, širitev in schengen.

Po besedah Lenarčiča sta omenjena deklaracija in poročilo med najpomembnejšimi dokumenti, ki jih vsako leto pripravi vlada. Gradiva o usmeritvah za naprej so pripravili na podlagi letnega programa Evropske komisije in 18-mesečnega programa predsedovanja EU, ki ga je Slovenija oblikovala skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Zaradi spremenjene zakonske podlage in skupnega programa predsedovanja tokratni predlog usmeritev za naprej zajema obdobje 18 mesecev, medtem ko so dosedanje tovrstne deklaracije zajemale enoletno obdobje, je pojasnil Lenarčič.

Najpomembnejša prednostna naloga Slovenije letos bo intenzivno nadaljevanje priprav na predsedovanje uniji na vseh področjih, tako da bo 1. januarja 2008 v celoti pripravljena na vse razsežnosti predsedovanja, piše v deklaraciji. Priprave bodo potekale tudi v širšem mednarodnem kontekstu, Slovenija pa bo nadaljevala s krepitvijo tesnih stikov z institucijami EU ter še naprej tesno sodelovala in se usklajevala z drugimi članicami, zlasti Nemčijo in Portugalsko.

Posebno pozornost bo Slovenija namenila procesu institucionalne reforme EU in poteku razprav o nadaljnji usodi evropske ustavne pogodbe. Slovenija, ki je ustavo že ratificirala, se bo tudi v prihodnje prednostno zavzemala za nadaljevanje procesa ratifikacij, aktivno pa bo sodelovala tudi pri iskanju rešitve, ki bo omogočila učinkovito delovanje razširjene unije. Ob tem si bo Slovenija prizadevala za napredek v pristopnih pogajanjih s Hrvaško in Turčijo ter za določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo, ki ima od decembra 2005 status kandidatke.