Nov incident v Piranskem zalivu. Hrvaška državljana v našem morju poskušala širiti školjčišče

V Piranskem zalivu se je danes zgodil nov incident. Po navedbah slovenske policije, ki je posredovala, sta dva hrvaška državljana poskušala širiti školjčišče v slovenskem morju.

Kot je policija zapisala v sporočilu za javnost, so slovenski policisti ob izvajanju nadzora v slovenskem morju danes okoli 11.30 opazili namero dveh oseb na čolnu s hrvaškimi registrskimi oznakami, da razširita svoje školjišče. Ob preverjanju okoliščin so ugotovili, da osebi za postavitev dodatne vrste v nasadu školjk nista imeli soglasja slovenskih pristojnih organov.

V bližini je bilo tudi plovilo hrvaške policije. Slovenska policija je na kraj napotila policijski patruljni čoln. Policisti so izrekli opozorilo osebam na čolnu in hrvaškim policistom, da se nahajajo v slovenskem morju.

Slovenska policija je tudi obvestila pristojni okoljski inšpektorat in zagotovila, da sta osebi počakali na mestu do prihoda pristojnega inšpektorja. Dogajanje se je zaključilo okoli 16. ure, je še sporočila policija.

Istrska policija se je drevi odzvala s sporočilom, da je s svojimi plovili v Piranskem zalivu kot običajno varovala in nadzorovala mejo na morju ter pri kršitvi mejne črte opozarjala slovenska plovila. Dodali so, da bodo to počeli še naprej in v tovrstnih primerih ščitili hrvaške ribiče, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Za Hrvaško je sicer meja na sredini Piranskega zaliva.

Vlada sprejela paket štirih predlogov zakonov

Vlada je na današnji seji potrdila več zakonskih predlogov, povezanih z uveljavitvijo arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je pojasnila, da je vlada sprejela paket štirih predlogov zakonov, ki jih bo sedaj poslala v državni zbor. Dodala je, da lahko Slovenija vse te ukrepe sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.

Kot je še dejala, gre pri danes sprejetem paketu za zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško; zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, ki je v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi; zakon o zemljiški knjigi ter zakon o morskem ribištvu.

Dodala je, da bo potrebno, ko bo evidentirana državna meja, sprejeti še nekaj predpisov, ki bodo urejali pooblastila slovenskih organov. Razen prvih dveh zakonov je večina tehnične narave, ker urejajo pooblastila državnih organom, je še pojasnila generalna sekretarka vlade.

Napovedala je, da bo vse danes sprejete predloge zakonov poslala v parlamentarno proceduro s ciljem, da bi Slovenija imela pripravljene vse ukrepe tako, kot določa arbitražni sporazum. K sporazumnemu reševanju in uveljavitvi arbitražne sodbe si bo sicer Slovenija po njenih besedah še naprej prizadevala spodbujati tudi Hrvaško, ker si Slovenija želi, da bi to storili skupaj.

Pojasnila je, da interventni zakon v splošnem delu določa obseg pravic - kdo je upravičen, kdo je pristojni organ za odločanje, oprostitev plačila stroškov v teh primerih. V posebnem delu ureja konkretne pravice za konkretno področje - pravice do socialnih transferjev, kjer bo ostala domneva stalnega prebivališča, kot ga jo imajo doslej. Glede pravic iz zdravstvenega zavarovanje pa se zagotavlja polno plačilo zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene mreže.

Ta zakon je bil v celoti pripravljen na podlagi potreb, ki so jih izrazili prebivalci. Žal nekaterih stvari, teh je zelo malo, ne moremo uresničiti, bomo pa takoj, ko bo zakon sprejet, ponovno šli do prebivalcev in se z njimi individualni pogovorili, je še dejala v odgovoru na vprašanje.

Zakon o morskem ribištvu po njenih besedah omogoča izdajanje dovoljenj in uresničevanje zgodovinskih pravic, ki so jih imeli slovenski ribiči pred samo razsodbo.

Na novinarsko vprašanje, ali je zadnje povabilo premierja Mira Cerarja hrvaškemu kolegu Andreju Plenkovića znak popuščanja slovenskih stališč, je Kozlovičeva dejala, da ne gre za popuščanje. Slovenija ostaja na stališču, da je potrebno razsodbo arbitražnega sodišča v celoti uveljaviti, tako kot je razsojeno, si bo pa vseskozi prizadevala za dialog o skupni implementaciji s Hrvaško, je še dejala.

Erjavec: Večji del sodbe bo lahko Slovenija implementirala sama

Zunanji minister Karl Erjavec je v torek povedal, da si želijo, da bi zakoni v državni zbor prišli v svežnju in da bi jih DZ čim prej obravnaval. "Cilj je, da so sprejeti do 29. decembra," je po srečanju koalicije povedal Erjavec.

Vrsta zakonov je po Erjavčevih navedbah tehnične narave, a jih je treba sprejeti, da se lahko implementira arbitražno odločbo.

Minister je pojasnil, da bo večji del arbitražne razsodbe Slovenija lahko implementirala sama. Slovenija si sicer želi, da bi sodelovala tudi Hrvaška, njeno sodelovanje pa bo po oceni Erjavca slej ko prej potrebno, zlasti v tistih delih razsodbe, kjer arbitražno sodišče napotuje k skupnim rešitvam.

Plenković znova pozval Cerarja k dialogu o vseh odprtih vprašanjih

Hrvaški premier Plenković je danes v saboru ponovil, da arbitražna sodba glede meje s Slovenijo za Hrvaško ni zavezujoča, slovenskega premierja pa znova pozval na pogovore o vseh odprtih vprašanjih.

Plenković je danes v saboru prebral poročilo o delovanju hrvaške desnosredinske vlade v prvem letu mandata. V delu o zunanji politiki hrvaške vlade je po odnosih z Bosno in Hercegovino ter Srbijo omenil tudi spor o meji s Slovenijo.

Ponovil je, da junijska arbitražna sodba za Hrvaško ni zavezujoča in je ne bodo uveljavili. Ob tem se je skliceval na odločitev hrvaškega sabora, sprejeto julija 2015, o izstopu iz arbitražnega postopka.

Kot je dodal, se je Hrvaška umaknila iz arbitražnega postopka v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, "potem ko je bilo razkrito protipravno dejanje druge strani".

Poudaril je, da si Hrvaška v odnosih s Slovenijo želi dialog, pogovore in reševanje odprtih vprašanj, ter pozval Ljubljano k nadaljevanju pogajanj.

Glede ponedeljkovega pisma premierja Cerarja, v katerem je ta pozval hrvaško stran k obnovitvi dialoga za iskanje skupnih rešitev glede implementacije arbitražne razsodbe, je spomnil, da je 12. julija letos v Ljubljani izjavil, da je Hrvaška pripravljena na reševanje vseh odprtih vprašanj vključno s sporom o meji.

V enournem nagovoru, v katerem so prevladovale notranjepolitične teme, kot je kriza v koncernu Agrokor, je Plenković med drugim še dejal, da si bodo prizadevali za vstop Hrvaške v območje schengna do konca mandata aktualne Evropske komisije v prvi polovici leta 2019. Dejal je še, da bo vlada konec meseca predstavila strategijo za uvedbo evra na Hrvaškem.