Vlada napoveduje razmislek o načinu izvajanja helikopterske NMP

V skladu s sklepom vlade je dejavnost HNMP in sekundarnih prevozov določena kot državna aktivnost, ki se izvaja s helikopterji policije in vojske. Na brniškem letališču dežura ekipa Slovenske vojske, ki pokriva zahodni del države. Pokrivanje vzhodne polovice Slovenije je konec leta 2016 prevzela policija, policijski helikopter je bil v pripravljenosti na mariborskem letališču.

Vlada je v danes sprejetem odgovoru na pobudo poslanca SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega pojasnila, da je naloge letalske policijske enote pred časom prevzela vojska, ker dva od treh policijskih helikopterjev ne izpolnjujeta več v celoti zahtev iz evropskih letalskih predpisov, pri tretjemu pa se je iztekla življenjska doba motorjev.

Jelinčič je v svoji pobudi kritičen do sedanje organiziranosti in učinkovitosti HNMP pri nas ter dvomi tudi v njeno finančno ugodnost. Med drugim je izpostavil, da bi glede na evropsko direktivo za izvajanje HNMP morali imeti helikopterje, namenjene izključno tej dejavnosti. Izvajalec helikopterskih prevozov za namene HNMP, v slovenskem primeru torej vojska, bi po njegovem mnenju moral imeti posebno dovoljenje za izvajanje komercialnega zračnega prevoza, medicinska posadka pa bi morala biti certificirana in imeti posebna redna usposabljanja. Predelavo helikopterja za potrebe nujne medicinske pomoči pa bi morala certificirati Evropska agencija za letalsko varnost.

Poslanec SNS je v pobudi vladi izpostavil različne možne rešitve. Ena bi bila, da gre država v nakup lastnih helikopterjev. Kot dobro možnost vidi leasing, saj bi v primeru, da bi se kasneje odločili, da se HNMP prepusti zasebnim izvajalcem, helikopterje preprosto vrnilo. Kot drugo možnost Jelinčič navaja nakup dveh do treh rabljenih namenskih helikopterjev z veljavnim spričevalom Evropske agencije za varnost v letalstvu, ki še vsaj pet let ne bi potrebovali obnove motorjev.

Poleg tega je Jelinčič še predlagal vladi, naj preko razpisa izbere najugodnejšega operaterja, ki bo nudil uslugo helikopterskega prevoznika po vseh standardih, z modernimi namenskimi helikopterji, kot da je storila večina držav v EU.

Vlada je v odgovoru Jelinčiču sicer pojasnila, da uredba Evropske komisije iz leta 2014 res določa zahteve za operatorje, kot jih navaja Jelinčič. A veljavna zakonodaja Evropske unije na drugi strani tudi omogoča, da se HNMP še naprej izvaja z državnimi zrakoplovi.

Na vladi so navedli tudi več uredb in direktiv Evropskega parlamenta, sveta in komisije, ki določajo, da se uredba Evropske komisije, ki jo navaja Jelinčič, "ne uporablja za zrakoplove ter njihove dele in opremo, kadar se ti uporabljajo za vojaške, carinske, policijske, iskalne in reševalne ter gasilske dejavnosti ali storitve, dejavnosti ali storitve mejnega nadzora, obalne straže ali podobne dejavnosti ali storitve, ki se pod kontrolo in odgovornostjo države članice v javnem interesu izvajajo s strani ali v imenu organa z javnimi pooblastili, ter za osebje in organizacije, ki izvajajo dejavnosti in storitve, za katere se uporabljajo navedeni zrakoplovi".

Kot so zapisali na vladi, medresorska delovna skupina proučuje tudi možnosti in ukrepe, ki jih predlaga Jelinčič. "Cilj je istočasno poiskati dolgoročno rešitev tako za dejavnost HNMP kot tudi za sekundarne helikopterske prevoze odraslih in otrok oziroma nedonošenčkov. Ob tem je pri iskanju primerne dolgoročne rešitve poleg ustrezne opremljenosti oziroma helikopterjev treba upoštevati še druge pomembne dejavnike za izvajanje dejavnosti HNMP, kot so kadrovske, finančne in druge zmogljivosti oziroma zahteve." Ko bo vlada imela na mizi ugotovitve medresorske delovne skupine, pa bo sprejela odločitev o nadaljnjem načinu izvajanja HNMP.

Slovenija je leta 2003 zagnala pilotni projekt HNMP, sprva s pogodbenim zunanjim izvajalcem, kmalu pa je to dejavnost prevzela vojska. Že od tedaj se pojavljajo tudi pritiski, da bi to dejavnost spet izvajali zasebniki.

Eden od argumentov v prid temu, da HNMP v Sloveniji izvaja vojska, je že vsa leta ta, da tako vojaški piloti v praksi vzdržujejo svojo pripravljenost na letenje, in to na bolj varen način, kot če bi sodelovali v mednarodnih misijah. Drugi argument v prid vojski pa je ta, da tako javni denar za vzdrževanje helikopterjev pokrije tudi javno korist.