Kot so pojasnili v Pravni mreži za varstvo demokracije, so shodi, ki potekajo vse od marca 2020, spontani in neorganizirani. Kot taki pa so, kot je opozorilo tudi Ustavno sodišče, izraz svobode zbiranja brez kakršnih koli omejitev in predpogojev na strani države, s tem pa omogočajo takojšen in neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke javnega pomena.
Kljub tem ugotovitvam je državno odvetništvo zoper enega vidnejših petkovih protestnikov, Jašo Jenulla, po navodilu vlade vložilo dve tožbi. "Prvo je prejel januarja zaradi plačila 2.255,42 evra stroškov policijskega varovanja shoda 2. 10. 2020, ki naj bi nastali zaradi domnevne kršitve dolžnosti prijave shoda in pridobitve dovoljenja za shod. Marca 2022 je prejel še tožbo, ki se nanaša na shod 4. 9. 2020, stroške policijskega varovanja so ocenili na 3.778,12 evra. V istem mesecu je prejel še poziv državnega odvetništva za plačilo stroškov Policije zaradi varovanja shoda 19. 6. 2020, na katerem je nekaj deset protestnikov v znak protesta proti omejevanju svobode izražanja, mirnega zbiranja in ograjevanju Trga republike na njem bralo ustavo. Policija se je na protest odzvala s silo in protestnike, ki trga niso zapustili sami, odstranila. Državno odvetništvo je stroške ocenilo na 34.340,56 evra," so zapisali v Pravni mreži za varstvo demokracije.
Po njihovem mnenju opisani tožbi in zahtevek predstavljajo "eno od oblik strateške litigacije za onemogočanje udeležbe javnosti, katerih namen je z uporabo pravnih sredstev utišati in finančno izčrpati novinarje, aktivne državljane, žvižgače in civilno družbo kot celoto". Kot opozarjajo, gre v opisanih primerih za očitno oblastno omejevanje javnega udejstvovanja, na kar kažejo tudi številčnost zahtevkov in grožnje z visokimi finančnimi posledicami ter dejstvo, da je državno odvetništvo vložitvi tožb nasprotovalo s pisno obrazložitvijo, vloženi pa so bili na podlagi mnenja oz. navodila vlade, ki je za državno odvetništvo obvezujoče.
Kot dodajajo, predstavljajo tožbi in zahtevek nedopusten poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ter v pravico do svobode izražanja, saj niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti, niti niso izpolnjena merila, ki jih za omejitev pravice do mirnega zbiranja narekuje Evropsko sodišče za človekove pravice, zato vlado pozivajo, da nemudoma ustavi postopke.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.