V Zaresu so se na podlagi dogajanja okrog reprogramiranja posojil bank odločili, da prihodnji teden skličejo posebno sejo sveta stranke, na kateri se bodo temeljito pogovorili o tem, ali so doslej v koaliciji in vladi v zadostni meri uresničevali ustrezna načela in programske cilje ter ali so vlada in pristojna ministrstva dovolj odzivni.
Kot je znano, je Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je v večinski državni lasti, potrdila podaljšanje posojila Infond Holdingu. Šlo naj bi za okoli 150 milijonov evrov kratkoročnih posojil, in sicer za poldrugi mesec do začetka junija.
Vlada je od uprave NLB zahtevala sklic izredne skupščine, na kateri naj bi delničarji izglasovali javno objavo podatkov o izplačilih nagrad nekdanjemu predsedniku uprave banke Marjanu Kramarju. Na skupščini naj bi zahtevali tudi informacije o vseh nagradah, ki so bile izplačane v zadnjih štirih letih. Komisija DZ za nadzor javnih financ pa je pozvala Banko Slovenije, naj ji med drugim poroča o posojilih, ki so jih banke v pretežni državni lasti odobrile za financiranje menedžerskih odkupov oziroma prevzemov podjetij.
"Že ta hip lahko povem, da nismo v celoti zadovoljni z odzivnostjo. Menimo, da je kljub opozorilom, ki so bila dana v vrsti zadev, angažma in sledenje tudi sklepom vlade, odlokom, uredbam, ki so bile sprejete in postavljajo omejitve v zvezi z vprašanjem, o katerem govorim, ni bilo dovolj odločno, intenzivno," je dejal predsednik Zaresa Gregor Golobič.
Na to temo se je danes pogovoril tudi s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, kateremu je izpostavil, da se resno opravi razpravo o tem, da vlada s svojo vlogo lastnika in upravljalca z davkoplačevalskim potencialom ter zastopnika javnega interesa "razmisli o zaupnici upravi in nadzornemu svetu, ki očitno bolj sledi ambicijam zavarovanja preteklih odločitev in jih poskuša prikriti z novimi spornimi odločitvami, v bistveno manjši meri pa se osredotoča na vprašanja reševanja problemov, ki jih ima na dnevnem redu tako vlada v kontekstu gospodarske krize kot seveda tudi gospodarstvo in mnoga podjetja v Sloveniji".
Po besedah Golobiča je kreditna aktivnost majhna in so izjemno redko podeljeni novi krediti oziroma da gre v večini t. i. novih kreditov za podaljševanje starih kreditnih pogodb z bistveno višjimi stroški odobritve, bistveno višjimi obrestnimi merami in bistveno krajšo ročnostjo. To naj bi pomenilo, da je celoten položaj s strani bank pogosto izkoriščen kot nova priložnost za zaslužek, ne glede na poroštva države, in ne za tisto funkcijo, zaradi katerih so ta poroštva izdana.
V Zaresu pa želijo ugotoviti, kaj se je dogajalo tudi v drugih bankah, predvsem v Novi Kreditni banki Maribor. Ob tem bi Golobič rad videl jasnejše odgovore tudi od Banke Slovenije, o njihovi vlogi, ravnanju in morebitni odgovornosti. O povezanosti kreditne linije Infond Holdingu z zgodbo o prodaji Mercatorja je Golobič med drugim dejal, "da je zgodba z Mercatorjem tu bolj namenjena nekemu alibiju, ustvarjanju psihoze t. i. nacionalnega interesa, ki se je v preteklosti že izkazala kot zelo škodljiva in ji nasprotujemo".
Obljube nove politike
"Obljube nove politike so bile, da bodo gospodarske in finančne ustanove samostojne in tega se bomo v LDS držali. NLB je samostojna finančna družba. Je ne vodi LDS in pričakujemo, da je ne bo niti Zares niti druge stranke“, poudarjajo v LDS.
"Lahko imamo različne poglede na vodenje banke, ampak bančnih kreditov ne morejo odobravati politične stranke niti vlada. Sama sicer menim, da bi moral bančni sektor prioritetno podpirati razvojne aktivnosti slovenskega gospodarstva. Odločitev glede podaljšanja kredita bi seveda lahko bila tudi drugačna, toda uprava se je odločila po bančnih kriterijih in za to tudi nosi odgovornost pred bančnimi ne pa političnimi organi,“ je še poudarila predsednica LDS Katarina Kresal.
Križanič: Ni potrebe po zamenjavi
Finančni minister Franc Križanič je dejal, da po njegovem ni potrebe za zamenjavo direktorja NLB Draška Veselinoviča. Na novinarsko vprašanje, ali sta se o tem kaj pogovarjala tudi s predsednikom vlade in ali ta meni, da bi moral biti Veselinovič zamenjan, pa je odgovoril: "Tudi to ne."
Za podpis reprogramiranja posojil Pivovarni Laško je Križanič, kot je povedal, izvedel v četrtek zvečer. Povedal je tudi, da revizija o t. i. tajkunskih posojilih v NLB še teče, bo pa "v kratkem končana". Pismo Pivovarne Laško pa ocenjuje kot nenavadno. Po njegovem namreč ne gre za pogrom nad Pivovarno Laško, "pač pa se vodi antikrizna ekonomska in finančna politika, ki nam bo omogočila sorazmerno gladko priti skozi krizo".
KOMENTARJI (207)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.