Po mnenju poslancev, ki so v preteklih štirinajstih dneh obravnavali na sejah delovnih teles DZ, bi se morala v proračunskem letu 2004 zvišati predvsem sredstva za šolstvo, znanost in kulturo, med drugim pa tudi še za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo. Za slednjo je finančni minister Anton Rop zatrdil, da bodo zadostna sredstva zagotovili z zakonom o pomoči podjetjem v težavah, ki ga namerava vlada pripraviti še letos.
Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa so k predlogu proračuna za leto 2004 vložili skupaj 74 dopolnil. Feri Horvat (ZLSD) je predlagal, naj jih odbor za finance kot matično delovno telo zavrne v paketu, vlada pa naj dopolnjeni predlog proračuna pripravi na osnovi mnenj delovnih teles DZ. Prvotni predlog ni dobil potrebne podpore, zato se je začelo glasovanje o vsakem dopolnilu posebej. Po polovici zavrnjenih dopolnil, so člani odbora glasovali o preostalih dopolnilih v paketu in jih zavrnili.
Med dopolnili se jih je njimi se jih je večina nanašala na ministrstvo za šolstvo in kulturo, zato je Majda Širca (LDS) predstavnike vlade opozorila, da so na teh področjih zares velike želje po popravkih predvidenega obsega proračunskih sredstev. Na področju šolstva, znanosti in kulture je tako veliko dopolnil vloženih ne zaradi namišljenih, temveč zaradi dejanskih potreb, je dodala.
Premalo tudi za regionalni razvoj
Vlada je premalo denarja predvidela tudi za skladen regionalni razvoj, je opozoril Branko Kelemina (SDS). Imamo zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, na katerega podlagi smo ustanovili vrsto regionalnih razvojnih agencij, ki pa skoraj nimajo denarja za plače, je očital ministru Ropu. Sprejem zakona je nerazvitim regijam po njegovih besedah vlival veliko upanja, vendar pa se tri leta po uveljavitvi ne uresničuje. Kelemina je predlagal ustanovitev novih univerz, denimo v Novem mestu, denar zanje pa vzeti od prodaje državnega premoženja.
Pri pripravi proračuna za leto 2004 si je vlada po besedah ministra Ropa za enega od ciljev postavila tudi postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja ter zadolženosti. Čez dve leti bo primanjkljaj predvidoma znašal 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je manj kot leta 2003, javnofinančni odhodki pa bodo padli na 43,6 odstotka BDP. Priprava proračuna za leto 2004 je bila po Ropovih besedah zelo zahtevna, saj je morala vlada upoštevati, da bo tega leta Slovenija postala članica EU. Da bi se izognili popravljanju, je vlada vztrajala pri restriktivnem pristopu k pripravi proračuna, sicer pa vse ocene kažejo, da se bo gospodarski položaj izboljšal in se bodo kazalci obrnili navzgor, je zagotovil minister za finance.
V skladu s poslovnikom DZ mora zdaj vlada najpozneje do 14. novembra pripraviti dopolnjeni predlog proračuna in ga vnovič poslati v parlament. DZ naj bi predlog proračuna za leto 2004 predvidoma sprejel 11. in 12. decembra na izredni seji, in sicer skupaj z zakonom o izvrševanju proračuna, programom prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja ter dopolnjenim predlogom proračuna za leto 2003.
