Vlada naj prepreči prodajo

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je vlado pisno pozval, naj prepreči prodajo slovenskega ozemlja ob levem bregu Dragonje, ki naj bi ga izvajala Hrvaška. Pri tem tudi poziva vlado, naj sankcionira direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, lastnika oziroma upravljavca spornega ozemlja, ker naj ne bi branil slovenske ozemeljske celovitosti.

Kot navaja Jelinčič, "Hrvaška že dalj časa po izredno nizkih cenah prodaja slovensko ozemlje ob levem bregu Dragonje". Pri tem je še pozval "trenutno politiko", da v kolikor "ni sposobna ustaviti agresivne tatvine, naj se obrne na pristojna mednarodna sodišča". Kot je zapisal Jelinčič, "je tožba s strani naše države edina možnost, ki lahko ustavi tatvine in druge agresorske težnje, ki jih nad Slovenijo izvaja Hrvaška".

Časnik Delo pa v današnji izdaji poroča, da naj bi Hrvaška že dlje časa "načrtno in po ugodni ceni" prodajala zemljišča ob levem bregu Dragonje. Sporno ozemlje južno od kanala sv. Odorika (oz. novega toka reke Dragonje) v celoti obsega 113 hektarjev. Široko je približno 200 metrov in dolgo šest kilometrov, sega pa od mostu pod naseljema Kaštel oz. Dragonja do morja. Na tem pasu so tudi zaselki Mlini-Škrilje, Bužini in Škodelin.

Po slovenskih stališčih je to slovensko državno območje, ker spada pod sečoveljsko katastrsko občino, zemljiško knjigo za to območje pa je vedno vodila Slovenija. Glede na belo knjigo o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki jo je lani objavilo slovensko zunanje ministrstvo, je Hrvaška s postopki nastavitve lastne zemljiške knjige začela šele leta 1992. Toda Hrvaška je prejšnji teden sporočila, da je območje južno od Dragonje "na državnem območju Republike Hrvaške", pristojni hrvaški organi pa so po navedbah hrvaškega zunanjega ministrstva zemljiško knjigo za omenjeno območje vodili že v času bivše države oz. že od leta 1963.

Navedbe o prodajanju slovenskih kmetijskih zemljišč na levem bregu Dragonje so že v prejšnjih mesecih poskrbele za izmenjavo diplomatskih not med Zagrebom in Ljubljano.

SNZ pri SLS poziva k odločnejši politiki do Hrvaške

Upravni odbor Slovenske narodne zveze (SNZ) pri SLS je izrazil pričakovanje da bodo slovenski organi v zvezi vprašanja meje s Hrvaško "skladno z določili ustave in zakonov ščitili slovensko ozemlje, slovensko morje in državljane Slovenije". "V nasprotnem primeru bomo sprožili postopke za ugotavljanje odgovornosti," so zapisali v sklepih, v katerih so obtožili sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da ne ščiti svoje lastnine na levem bregu Dragonje, so sporočili iz vladne SLS.

"Slovenija nadaljuje z nedosledno politiko, številni organi pa z neukrepanjem ali napačnim ukrepanjem neposredno kršijo zakonske obveznosti," ugotavlja upravni odbor SNZ pri SLS. Pri tem sprašujejo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, "zakaj kljub dokazom, da Hrvaška prodaja zemljišča v lasti sklada na levem bregu Dragonje, ne sprožijo postopkov za zaščito svoje in s tem slovenske lastnine". Sprašujejo tudi slovensko zunanje ministrstvo, "zakaj kljub dokazom, da je Hrvaška ponaredila kataster za zemljišča na levem bregu Dragonje, skupaj z drugimi pristojnimi ustanovami ne sproži ustreznih meddržavnih in mednarodnih postopkov".

Slovensko zunanje ministrstvo je 13. decembra lani na pobudo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov zaprosilo Zagreb za pojasnilo glede navedb, da je hrvaška stran objavila razpise za prodajo slovenskih kmetijskih zemljišč na levem bregu Dragonje. Hrvaško zunanje ministrstvo je nato 9. januarja odgovorilo, da do teh dejanj ni prišlo in da "pristojni hrvaški organi niso nameravali izvajati oziroma ne izvajajo nobenih aktivnosti v zvezi z omenjenimi zemljišči na levem bregu Dragonje".

Na sporno prodajo slovenskih kmetijskih zemljišč je opozoril Joško Joras, sicer skladov zakupnik nekaterih kmetijskih zemljišč, ki naj bi jih prodajali. Po Jorasovih naj bi šlo za 24.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki so v lasti slovenskega sklada. Kot je decembra lani pojasnil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je v katastrski občini Sečovlje lastnik 24,6 hektara zemljišč, ki so že iz časa nekdanje SFRJ v pristojno zemljiško knjigo v Piranu vpisana kot "družbena lastnina v uporabi Občine Piran". Toda Hrvaška naj bi z vzpostavitvijo lastne zemljiške knjige parcele na novo oštevilčila in jih nekaj po Jorasovih besedah tudi prodala.