Kozlovičeva odstopila, najverjetneje jo bo nadomestil kateri od aktualnih ministrov

Vlada se je na današnji seji odločila ponoviti postopek izbire in imenovanja kandidatov za evropska delegirana tožilca. "Pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev gre za preveč pomembno zadevo, zato ne sme biti niti sence dvoma o korektnosti postopka njihove izbire ali o morebitni kontaminiranosti kandidatov," je odločitev pojasnil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Ministrstvu za pravosodje je naložila, naj nemudoma objavi nov poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.

"Vlada je ugotovila, da se javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev (...) že po samem zakonu šteje za neuspešnega, zato na njegovi podlagi pripravljen predlog Državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev nima veljavnih pravnih učinkov," so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Po besedah Počivalška je za mnoge strokovnjake postopkovno sporen tudi kompromisni predlog, ki ga je podal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, saj bi vlada s tem presegla svoja zakonska pooblastila. "Zato smo sprejeli odločitev, da se postopek izbire ponovi, nov poziv pa pomeni premik z mrtve točke, na kateri smo." 

Kot pravi, ima vlada ima "vso pristojnost, da postopek izbire evropskih delegiranih tožilcev izpelje tako, da se izognemo vsakemu dvomu o njegovi korektnosti in da se ponovljen postopek izpelje transparentno". Dodal je tudi, da je ugotavljanje, ali sta bili predlagani imeni izbrani v skladu z zakonom, potekalo pod izjemnim medijskim pritiskom. Poleg tega so se že mesece pred iztekom roka za pošiljanje predloga evropskemu javnemu tožilstvu pri izvajanju tega pritiska pridružili tudi nekateri posamezniki z evropske ravni, kar je "nesprejemljivo vmešavanje v naše notranje zadeve, ki ga nikakor ne bomo dopustili".

"Pri tem je pomembno izpostaviti, da je sodelovanje držav članic v tem sistemu prostovoljno ter da pet članic sploh ni pristopilo k sistemu in v njem ne bodo sodelovale," je še dodal.

Ministrica Kozlovičeva odstopila 

Posledično je s svojega položaja odstopila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki je pred tem zatrdila, da od strokovno izbranih kandidatov ne bo odstopila. Njena odstopna izjava je že na poti predsedniku vlade Janezu Janši, so za STA potrdili na ministrstvu za pravosodje.

Kozlovičeva je zapisala, da današnji sprejet sklep o neseznanitvi evropskih delegiranih tožilcev strokovno neutemeljen, saj da je bil postopek s strani njenega ministrstva izpeljan zakonito in skladno z državno zakonodajo, sama pa, da se bo vedno zavzemala za spoštovanje veljavne zakonodaje za pravno državo. "Današnji sprejet sklep Vlade Republike Slovenije o neseznanitvi evropskih delegiranih tožilcev je strokovno neutemeljen. Kot sem že večkrat poudarila, je bil postopek s strani Ministrstva za pravosodje izpeljan zakonito, skladno z nacionalno zakonodajo in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (Uredba EJT). Spoštovanje veljavne zakonodaje in njenih postopkov zagotavlja pravno varnost in s tem tudi pravno državo, za kar sem se vedno in se bom zavzemala," je zapisala.

"Res je, da je v sistem Evropskega javnega tožilstva vključenih le 22 držav članic, a menim, da ta institut okrepljenega sodelovanja predstavlja več Evrope in je pomembna priložnost za boj proti korupciji in dejanja na škodo sredstev Evropske unije," je Kozlovičeva odgovorila na naše novinarsko vprašanje o razveljavitvi postopka. 

Sklep o neseznanitvi s predlaganimi imeni je bil sicer danes na vladi po naših informacijah izglasovan brez glasu proti. Je pa na seji manjkalo precej ministrov. Med drugim tudi sama Kozlovičeva, Počivalšek in tudi prvak NSi Matej Tonin, ki torej niso glasovali. Pravosodna ministrica je tako pri vztrajanju glede delegiranih tožilcev ostala sama, tudi brez podpore svoje SMC. S tem pa se v najmanjši koalicijski partnerici že začenja iskanje novega minstrskega imena.  

Počivalšek: SMC bo v najkrajšem času predlagala njenega naslednika

Predsednik vlade je ministra Počivalška že zaprosil, da v zakonskem roku oziroma čim prej predlaga novo ime za ministra za pravosodje. Ob tem je zapisal še, da je "čas, ko je na sodišču padel še zadnji, 24. tožilski konstrukt proti Francu Kanglerju, zelo primeren za odstop ministrice za pravosodje". "Žal je bilo v zadnjem letu premalo narejeno, da se take zlorabe tožilstva in drastična kršenja človekovih pravic ne bi več ponavljala," je navedel Janša.

Nekdanji mariborski župan, danes pa državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Kangler je namreč pred dnevi sporočil, da je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo specializiranega državnega tožilstva v zadevi Lutkovno gledališče in da bo "zaključena zadnja, 24. ovadba".

Minister Počivalšek je sicer predhodno že dejal, da bo SMC v najkrajšem času predlagala njenega naslednika ali naslednico. "Odhod ministrice obžalujem, a poteza vlade pomeni premik z mrtve točke," pravi prvak SMC.

Tudi vodja poslanske skupine SMC Gregor Perič je navedel, da v poslanski skupini odstop Kozlovičeve, ki je povsem legitimen, obžalujejo in pričakujejo, da vlada postopke v zvezi z izbiro tožilcev izpelje transparentno in brez dvomov o njihovi korektnosti. Dejal je še, da so ocene o dozdajšnjem postopku očitno različne. Po njegovem mnenju se bo sčasoma to izkristaliziralo. "Želimo si, da glede postopka, ki je pomemben, ne bi bilo nobene sence dvoma," je dejal. Spomnil pa je, da je to v pristojnosti vlade. Po njegovem mnenju Kozlovičeva sicer ostaja v SMC, a dodaja: "Pustimo času čas". Odgovora na vprašanje glede imena za novega ministra Perič še nima.

Odločitev Kozlovičeve je komentiral tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Z njo je vedno dobro sodeloval, nastalo situacijo pa obžaluje, je dejal. V NSi pa medtem pričakujejo, da delo na pravosodnem ministrstvu zaradi nastale situacije ne bo zastalo in "si želimo, da čim prej dobimo ministra s polnimi pooblastili". Slovenijo namreč na področju pravosodja čakajo veliki izzivi, zlasti okrepitev zaupanja ljudi v sodstvo in druge institucije pravne države, so pojasnili.

Kdo pa bi lahko po umiku Kozlovičeve postal novi pravosodni minister?

Zdaj mora premier Janša o njenem odstopu najprej obvestiti državni zbor. Nato pa se morajo z odhodom seznaniti še poslanci. Najverjetneje bo naloge pravosodnega ministra sprva začasno prevzel eden od aktualnih ministrov. Najglasneje se omenja prav prvaka SMC Počivalška in ministra za upravo Koritnika. Za tem pa se sliši tudi predlog novega imena, ki ga v zaostreni politični situaciji in največ leto dni do konca mandata ne bo enostavno najti, poroča novinar 24UR Anže Božič.

Tu pa je še glasovanje o novem kandidatu v visečem parlamentu, kjer ne koalicija ne opozicija nimata večine. O kandidatu se sicer glasuje z navadno večino, torej za izvolitev potrebuje zgolj glas več kot proti. A kot smo že videli v primeru nekdanje ministrice Angelike Mlinar v izdihljajih Šarčeve vlade - to za manjšinjsko vlado ni enostaven zalogaj.

To je že tretja menjava na vrhu ministrstva za pravosodje v vladi Janeza Janše

Vlada Janeza Janše je prisegla 13. marca, sestavljale pa so jo stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS. Slednja je koalicijo zapustila, a še vedno podpira večji del njenih projektov v državnem zboru.

Prva je ministrsko ekipo oktobra lani zapustila Aleksandra Pivec, ki je izgubila najprej zaupanje v svoji stranki, nato pa je premier Janša predlagal njeno razrešitev. Pred glasovanjem o njej v državnem zboru je odstopila sama. Na njeno mesto je sedel Jože Podgoršek in tam ostal tudi po izstopu DeSUS iz koalicije. Tako mu je po statutu stranke članstvo v stranki prenehalo.

DeSUS je imela tudi ministra za zdravje. Tomaž Gantar je odstopil nemudoma po izstopu DeSUS iz koalicije. Februarja ga je nasledil Janez Poklukar. Odstopno izjavo je sicer podal tudi Aleš Hojs, a premier kuverte ni nikoli odprl in je tako Hojs ostal na položaju.

Prišlo je sicer tudi do nekaterih menjav na mestih državnih sekretarjev, pa tudi na mestu generalnega sekretarja vlade. Prvotni – Božo Predalič – je namreč odšel za državnega sekretarja na ministrstvo za notranje zadeve, generalni sekretariat vlade pa od februarja kot vršilka dolžnosti vodi Janja Garvas Hočevar.

Spomnimo 

Postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev stoji že več mesecev, ker naj bi bila kandidata, ki ju je za ta položaj predlagal Državnotožilski svet, Matej Oštir in Tanja Frank Eler, moteča za Janeza Janšo. 

Janša je v sredo po pogovorih s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem, zakaj Slovenija še ni imenovala evropskih tožilcev, dejal, da v Sloveniji obstaja težava s postopkom, vendar to po njegovih besedah ne bo oviralo začetka delovanja evropskega tožilstva. Napovedal je, da bo vlada v četrtek na seji preverila postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, nato pa se bodo odločili, ali bodo postopek ponovili ali ga bomo nadaljevali.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je ocenil, da bi vladna razveljavitev celotnega postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev lahko predstavljala arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva. Odločitev vlade bi bila po njegovem mnenju nezakonita in v nasprotju z ustavo, saj spreminja razpisne pogoje za nazaj.

Odzvali so se tudi v Državnotožilskem svetu in opozorili, da so predlog oblikovali v skladu s tedaj veljavnim zakonom, v katerega so bile ustrezno prenesene določbe uredbe Sveta EU o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva. Ponovili so, da oba predlagana kandidata izpolnjujeta vse pogoje, ki so bili predpisani z zakonom in z drugimi predpisi, veljavnimi v času odločanja, in ki so bili določeni v objavljenem javnem razpisu. Prav tako izpolnjujeta tudi pogoje, ki jih je v slovenski pravni red prinesel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu, sprejet po oblikovanju predloga Državnotožilskega sveta za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.

Kot so dodatno sporočili, je Državnotožilski svet za dogovorjeni dve mesti oblikoval le predlog dveh kandidatov, čeprav bi glede na smiselno uporabo petega odstavka 71.č člena zakona o državnem tožilstvu moral oblikovati listo šestih kandidatov. V skladu z omenjeno določbo se namreč poziv šteje kot neuspešen, če Državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur oceni, da ne more oblikovati liste treh kandidatov za imenovanje evropskega tožilca. Smiselna uporaba te zakonske določbe pomeni, da mora Državnotožilski svet za dve mesti oblikovati listo s trikrat večjim številom kandidatov od števila končno imenovanih, pojasnjuje vlada.

Uporaba tega pravila pa je, kot so navedli, smiselna tako z vidika zahteve po strokovnosti evropskega delegiranega tožilca kot z vidika postopkovne učinkovitosti, saj z vzpostavitvijo zakonske domneve neuspešnega poziva ministrstvu omogoča, da kar najhitreje ponovi poziv k vložitvi kandidatur, če prvega poziva zaradi pomanjkanja zadostnega števila strokovno ustreznih kandidatov ni mogoče izpeljati do konca.

"Ker je vse postopke treba začeti, voditi in zaključiti v skladu s predpisi, Državnotožilski svet upravičeno pričakuje, da bo tudi predmetni postopek zaključen zakonito, upoštevaje zakonske pristojnosti posameznih akterjev v postopku, pa tudi upoštevaje ustavno prepoved povratne veljave pravnih aktov," je sporočila predsednica Državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič.

Evropska komisija je sicer v sredo tudi uradno potrdila, da bo evropsko javno tožilstvo s sedežem v Luksemburgu začelo delovati 1. junija. Pristojno bo za preiskavo porabe evropskih sredstev in pregon morebitnih goljufij, korupcije ali pranja denarja s posledicami za proračun EU.