Zaradi poplav proračunski odhodki višji za milijardo evrov

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci pojasnil, da je vlada danes sprejela paket proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Glavna prioriteta vlade je financiranje ukrepov za odpravo posledic letošnjih poplav, zato je Boštjančič že zahteval 4-odstotno znižanje odhodkov na posamičnih ministrstvih. Po besedah Boštjančiča so makroekonomske razmere negotove.

Ocena škode po avgustovskih poplavah še ni znana v celoti, bo pa za odpravo posledic po prvih ocenah potrebnih več milijard evrov. Sanacija bo zahtevala preusmeritev znatnih sredstev znotraj proračuna, je dejal.

Okvirji proračuna bistveno drugačni kot pred poplavami

Skupni odhodki bodo prihodnje leto poskočili s 15,2 milijarde na 16,2 milijarde evrov, država namerava torej porabiti milijardo več kot je bilo načrtovano.

Prihodki bodo po napovedih ministra za finance znašali 14 milijard evrov, kar pomeni, da bo proračunski primanjkljaj znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP. 

Boštjančič je pojasnil, da je povečanje odhodkov potrebno za financiranje obnove po katastrofalnih poplavah v avgustu. Če poplav ne bi bilo, bi bil primanjkljaj približno 620 milijonov nižji. 

V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.

Proračunski primanjkljaj bo nad 3-odstotnim fiskalnim pragom

Javnofinančni primanjkljaj, ki je pomemben na ravni EU, kjer bodo prihodnje leto spet začela veljati fiskalna pravila, bo zaradi poplav namesto 2,8 odstotka BDP v letu 2024 znašal 3,8 odstotka BDP, je sklenila vlada. V načrte glede leta 2025 ni posegala.

Boštjančič je pojasnil, da imajo države članice v primeru naravnih nesreč, ki presežejo določen odstotek BDP, možnost, da se ti izredni odhodki ne upoštevajo pri nadaljnjih izračunih glede trdnosti javnih financ. Evropska komisija seveda zelo pozorno preverja, ali gre pri teh odhodkih res samo za tiste, ki so povezani z naravno nesrečo. "Primanjkljaj, ki ni povezan s poplavami, ostaja nespremenjen," je zagotovil.

Za odpravo škode po avgustovskih poplavah bo že v tem letu iz državnega proračuna za 600 milijonov evrov izdatkov. Za leto 2024 je vlada za ta namen predvidela 1,1 milijarde evrov sredstev, od tega 750 milijonov evrov v obliki rezerve na proračunski postavki ministrstva za finance, 350 milijonov evrov pa že pri posameznih ministrstvih.

2024: Pokojnine se bodo usklajevale, socialni transferji ne

Boštjančič je še povedal, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bodo usklajevali. Enako velja za olajšave in lestvico za odmero dohodnine. Glede pokojnin je določeno, da se akontacija redne uskladitve v letu 2024, predvidene februarja, opravi že januarja.

Za zdaj ni predvideno usklajevanje minimalne plače, a Levica naj bi po informacijah 24UR to še poskušala doseči z amandmaji v Državnem zboru.  

Vlada zamika indeksiranje davčnih razredov, kar v praksi pomeni, da bo naslednje leto pobrala več dohodnine. Po drugi strani v aktualni predlog še ni uzakonjen davek na bilančno vsoto bank, kar naj bi se še zgodilo. Sprememb plač javnih uslužbencev prihodnje leto ne bo, se pa vlada sicer še pogaja s sindikati. 

Z zakonom se bo določil tudi obseg zadolževanja državnega proračuna, in sicer se bo lahko prihodnje leto zadolžil za največ 4,7 milijarde evrov, v letu 2025 pa za največ 4,3 milijarde evrov. Povprečnina za občine je za zdaj določena v višini 700 evrov na prebivalca za obe leti, a se bo lahko v primeru drugačnega dogovora z občinami tekom postopka v DZ še spremenila, je povedal minister.

Plačevanje bolniških odsotnosti za delodajalce se pomika iz 20 na 30 delovnih dni.  

'Kmalu v začetku leta 2014 bo potreben rebalans'

Na vprašanje, ali so proračunski uporabniki upoštevali poziv vlade, naj zaradi poplav skrčijo svojo načrtovano porabo za štiri odstotke, je odgovoril, da je večina to storila. A kot je dodal, se sredstva za nekatera področja celo povečujejo, izpostavil je znanost, raziskave in razvoj ter pospeševanje gospodarstva. "Ta sredstva so najbolj pomembna za to, da na dolgi rok povečujemo prilive skozi doseganje višje dodane vrednosti," je dejal.

Boštjančič verjame, da bo že kmalu v začetku leta 2024 potreben rebalans. Podatki glede škode po poplavah namreč še prihajajo, vlado pa pri pripravi predloga proračunov zavezuje poslovnik DZ, po katerem ju mora poslancem vsako leto poslati najpozneje do 1. oktobra.

"Bistveno lažje bi bilo, če bi lahko predlog proračunov poslali v DZ do konca leta," je dejal in dodal, da so v dokumenta vključili za zdaj znane podatke. Več podrobnosti glede odhodkov bo določil zakon o obnovi po poplavah, ki se še pripravlja. Se pa bo z rebalansom poseglo tudi na prihodkovno stran proračuna, vlada je denimo kot enega od virov sredstev za obnovo po poplavah napovedala začasen davek na bilančno vsoto bank.

Gospodarska rast se letos umirja. Za letos Urad RS za makroekonomske analize in razvoj napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto naj bi se pospešila na 2,8 odstotka. Kot je zapisal v ta mesec objavljeni najnovejši napovedi, v letu 2024 pričakuje postopno višjo rast tujega povpraševanja in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, spodbujene s sanacijo in obnovo po poplavah se bodo povečale tudi investicije. Leta 2025 se Sloveniji obeta 2,5-odstotna rast.