"Danes je vlada sprejela odločitev, da prizna državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo," je dejal premier Robert Golob in pojasnil, da gre za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v bodočem mirovnem sporazumu. 

Ob tem je vlada danes simbolno na poslopju izobesila tudi zastavo Palestine.

"Ta odločitev ima eno sporočilo, sporočilo obema stranema, da želimo čimprejšnjo in takojšnjo prekinitev spopadov in da želimo čimprejšnjo, takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev," je poudaril premier.

Zagotovil je še, da odločitev ni uperjena proti nikomur, niti Izraelu, ampak da je sporočilo miru. Prepričan je, da bodo tudi druge države sledile temu in da mora ves svet delovati v eni smeri, ki bo vodila v mir in rešitev dveh držav.

Premier je izrazil pričakovanje, da bodo v naslednjih mesecih tudi druge zahodne države priznale Palestino, obenem pa arabske Izrael. "Jaz si želim, da je današnje dejanje slovenske vlade zgled vsem pri tem, da na to pot, ki bo še dolga in naporna, vstopimo polni poguma, predanosti, človečnosti," je dodal.

Zavrnil je kritike, da gre za predvolilno potezo, in zagotovil, da je bilo današnje sprejetje sklepa zavestna odločitev. Izrazil je pričakovanje, da bo državni zbor postopek zaključil čim prej in to z aklamacijo. Pojasnil je še, da so na vladi sklep sprejeli soglasno.

Državni zbor o priznanju v torek

Vlada je postopke za priznanje Palestine sprožila že 9. maja. Takrat je napovedala, da bo odločitev v DZ poslala najkasneje do 13. junija.

Golob pa je v ponedeljek napovedal, da vlada s priznanjem ne bo čakala tudi zaradi dogajanja v Rafi na jugu Gaze v minulih dneh, kjer je Izrael izvedel več smrtonosnih napadov.

Državni zbor bo o priznanju Palestine odločal na izredni seji v torek, je sporočila prva med poslanci Urška Klakočar Zupančič. "Plenarna seja državnega zbora bo v torek ob 16. uri," je napovedala. Sklep mora sicer najprej obravnavati odbor DZ za zunanjo politiko, ki se bo sestal v ponedeljek.

Večjih postopkovnih ovir na poti do priznanja Klakočar Zupančičeva ne vidi.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je po drugi strani poudaril, da je ključno zavedanje v tem trenutku, da se z aktom priznanja delo šele začenja. "Delo na tem, da se doseže premirje in da se izpustijo talci in da se ustvari kritična količina držav Evropske unije in po možnosti arabskih držav, posebej zalivskih, da pripravimo začetek mirovne konference," je povedal pred sejo. 

Tanja Fajon: Razlogov za odlašanje ni

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je ocenila, da je vlada s tem naredila zgodovinski korak. "Izraelci in Palestinci imajo pravico vzgajati svoje otroke v miru, varnosti in blaginji v lastni državi. Priznanje Palestine je edina možnost, da bosta državi in ljudstvi nekoč sobivali v miru," je dodala.

"Jaz sama že dolgo časa ne vidim več razlogov za odlašanje, vojna se stopnjuje, v Gazi pogajanj ni, če nič drugega, je tu ključen pritisk," pa je dejala pred sejo vlade. Pri tem je zavrnila trditve, da so s priznanjem pohiteli zaradi evropskih volitev, saj da se je sama za to zavzemala že kar dolgo časa. 

Poudarila je, da se o priznanju pogovarja z več kolegi in da so še druge države, ki resno razmišljajo o tem. "Težko govorim, koliko držav bo sledilo, zdaj se nas je v tem krogu zbralo osem držav. Deset let po tistem, ko je Švedska priznala Palestino, je zelo pomembno sporočilo miru, ker se bomo pogovarjali na drugih temeljih državnosti tako Izraela kot Palestine," je še povedala.

Zadovoljstvo ob sprejemu sklepa glede Palestine je izrazil tudi predsednik SD in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in dodal, da si vsi želimo, da bo na planetu enkrat mir.

Levica:  Mednarodna skupnost mora odločno stopiti na stran žrtev – Palestink in Palestincev

"V Levici smo ponosni, da smo del vlade, ki se je odločila za ta korak. S priznanjem je naša država pokazala zrelost. Pokazala je, da razume, kaj pomenijo kršitve mednarodnega prava, kaj pomeni trpljenje ljudi, da se zaveda, da je tudi na nas odgovornost, da storimo največ, kar je v naših rokah, da zaustavimo grozodejstva nad palestinskim ljudstvom," so v odzivu na današnjo odločitev zapisali v najmanjši koalicijski stranki. Poudarili so, da se je Slovenija s tem pridružila ne le Irski, Španiji in Norveški, ki so Palestino priznale pred dnevi, temveč tudi več kot 140 državam, ki so to storile že prej. 

Poudarili so, da je "priznanje Palestine tudi poziv Izraelu, naj preneha ubijati otroke, civiliste, naj preneha uničevati bolnišnice in šole ter mesta". "Genocid je treba končati," so še pozvali.

"Priznanje palestinske države je eno pomembnih dejanj države, ki vodijo k vzpostavitvi trajnega miru in svobodi za Palestinke in Palestince; ni pa vse, kar Slovenija lahko naredi," je ob tem dodala koordinatorka Levica Asta Vrečko in nadaljevala: "Mednarodna skupnost – in z njo Slovenija – bo morala začeti resen razmislek tudi o političnih, gospodarski in diplomatskih sankcijah proti Izraelu." 

Janša: Predlog priznanja Palestine izkoriščanje mrtvih palestinskih otrok v politične namene

Predlog vlade za priznanje Palestine 10 dni pred volitvami je zavržno izkoriščanje mrtvih palestinskih otrok v politične namene, je v odzivu zapisal predsednik SDS Janez Janša. Pred tem je na seji odbora DZ za notranje zadeve menil še, da to dejanje dolgoročno škoduje slovenskim interesom. Edini, ki bo odločitev slovenske vlade pozdravil, bo po njegovem mnenju palestinsko islamistično gibanje Hamas.

NSi sklepu o priznanju Palestine v DZ ne bo nasprotovala

Da cilj vlade pri prizadevanjih za priznanje Palestine ni zmanjšanje trpljenja Palestincev, je danes izjavil tudi poslanec NSi Jožef Horvat in dodal, da se priznanje tempira s prihajajočimi evropskimi volitvami. Prepričan je, da pričakovanja, ki jih je vlada predstavila na začetku procesa priznanja Palestine, niso bila izpolnjena. "Spopadi se niso končali, talci niso bili izpuščeni, Slovenija pa tudi ne bo priznanja Palestine izpeljala v okviru večje skupine držav članic EU," je dodal.

Ob tem je poudaril, da je bil teroristični napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra za ves svet podoben šok kot teroristični napad 11. septembra 2001 v New Yorku. Spomnil je, da je odbor DZ za zunanjo politiko pred meseci sprejel odločitev, da ima Izrael pravico do obrambe v skladu z mednarodnim pravom. Kljub temu pa po njegovem mnenju napad Hamasa ne more biti opravičilo za nesorazmerno uporabo vojaške sile s strani Izraela in morebitne kršitve humanitarnega prava v Gazi. Dodal je še, da nesorazmerna uporaba sile škoduje prizadevanjem za mir v regiji.

Poudaril pa je, da stranka NSi sklepu o priznanju Palestine ne bo nasprotovala.