Pred jesenjo urejanje pretočnosti vodotokov, pobuda en evro na prebivalca

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je po srečanju predsednika vlade Roberta Goloba s predstavniki občinskih združenj dejal, da udejanjanje zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bil prejšnji teden sprejet v državnem zboru, že poteka.

"Na ministrstvu smo opravili sestanek na temo priprave predhodne ocene škode," je povedal. Na njem so se dogovorili, da bo ta pripravljena do 1. septembra predhodne ocene škode, na podlagi te pa bo nato pripravljen tudi predhodni program odprave posledic, za katerega država po tem zakonu zagotavlja 40 odstotkov predplačil vsem občinam.

Ob tem je izpostavil tudi dodatno skrbi, ki jo povzroča prihajajoča jesen. Tudi ta namreč, kot je poudaril, običajno postreže z obilnejšim deževjem in poplavami. Prav zaradi tega na terenu delajo tudi na vodotokih ter zagotavljajo njihovo pretočnost. "Zato je to eden ključnih ukrepov, s katerimi se na ministrstvu ta trenutek ukvarjamo," je dejal ter dodal da ob tem na vodotokih potekajo tudi interventni ukrepi zagotavljanja stabilnosti tal, zaradi varovanja infrastrukture in objektov.

Pri sanaciji bo ključni inštrument vzpostavitev tehnične pisarne na terenu, ki bo občinam, posameznikom in gospodarstvu pomagala pri iskanju pravih rešitev za odpravo posledic, za gradnjo in obnovo obstoječih prizadetih objektov, prav tako pa tudi za novogradnje.

"Naslovili smo tudi dolgoročne in srednjeročne ukrepe, kjer se bo predvsem treba soočiti s preventivo, z nadaljevanjem gradnje in vmeščanjem protipoplavnih ukrepov. Tu bo zelo pomembno sodelovanje občin ter zagotavljanje sodelovanja vseh deležnikov, pa tudi sredstev tako v načrtu za ukrepanje in odpornost kot tudi  iz drugih virov," je še povedal.

Generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je povedal, da se razmere po 11 dnevih ponekod umirjajo in gredo v zaključno fazo. "Zato je bilo danes tudi govora o tem, koliko časa bi še lahko imeli odprt državni načrt ob delovanju ob poplavah. Ta bo ostal odprt še nekaj časa," je dejal, a dodal, da bo treba počasi preiti v organiziran sanacijski del. "Za odpravo nekaterih stvari bodo potrebna leta," ocenjuje.

Z današnjim dnem se število prostovoljcev po njegovih besedah bistveno zmanjšuje, ostajajo pa gasilske in druge reševalne enote. "Zahvala vsem organizacijam, ki so v teh zadnjih dneh dale neizmeren doprinos, da so danes v veliko bolj optimističnem stanju. Zahvala seveda tudi vsem mednarodnim enotam," je dejal.

'Na posameznih lokacijah smo v intervenciji že praktično en mesec'

Behin je dejal, da treba narediti prvo oceno za izvedbo prvih sanacijskih interventnih plačil, istočasno pa da se že popisujejo tudi stroški intervencijskih stroškov, tudi za neurja v preteklosti. "Na posameznih lokacijah smo v intervenciji že praktično en mesec," je opomnil. Poudaril pa je tudi, da je treba ob tem pripraviti tudi podatke za solidarnostni sklad: "Časa je zelo malo, oktobra bo treba vložiti tudi ta zahtevek."

"Brez sodelovanja z vsemi vpletenimi deležniki bomo svoje cilje zelo težko dosegli," je dodal in ponovil apel za medsebojno obveščanje. 

S sestankom pa so zadovoljni tudi predstavniki občinskih združenj. Vladimir Prebilič je prisostvoval v imenu Skupnosti občin Slovenije in izrazil zadovoljstvo nad tem, da bodo vsi intervencijski stroški občinam povrnjeni: "Zaradi tega stvari nemoteno tečejo naprej."

Potrebna asistenca pri popisu škode, izziv v nadomestnih gradnjah

Ugotovili so, da nekaterim občinam primanjkuje tehnologije, zaradi česar so si občine med seboj priskočile na pomoč tudi tako, da so mobilizirale zaposlene v javnih gospodarskih službah in jih ponudile na pomoč drugim občinam. "Pomembno pa se nam je zdelo tudi poudariti, da bodo občine potrebovale asistenco pri popisu škode," je dejal. Pomembno je namreč, da do končne številke škode pridejo čim prej in zaprosijo za sredstva. 

S Prebiličem se strinja tudi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj, ki je poudaril, da si morajo občine med seboj pomagati. "Običajno je šlo le za škodo na kmetijskih površinah, zdaj pa imamo tudi škodo na objektih. Najti moramo strokovnjake, ki bodo naredili korektne popise," je poudaril.

"Velik izziv pa bo tudi iskanje nadomestnih zemljišč; torej nekatera zemljišča, ki jih bomo potrebovali, da bomo vzpostavili tudi nadomestne gradnje. Ampak verjamem, da bomo v sodelovanju z vlado strli tudi ta oreh," je prepričan kočevski župan.

Smrdelj pa je ob tem izpostavil tudi sanacijo oz. urejanje vodotokov, kjer so najbolj problematični: "Jeseni lahko znova pričakujemo večje padavine in ne smemo ostali nepripravljeni. Velik izziv je tudi to projektiranje, na kakšen način lahko država z občino pride do ustreznih in učinkovitih rešitev v čim krajšem času." Dali pa so tudi apel za financiranje opreme za gasilska društva. Želijo si namreč sistemski pristop z razpisi, da so lahko gasilci dobro opremljeni tako s strani učinkovitosti kot tudi varnosti.

Tilen Klugler iz Združenja mestnih občin Slovenije pa je povedal, da so podali konkretne predloge, ki naj bodo vneseni v interventni zakon. Pa tudi, da je treba začeti vlagati v preventivo in ne kurativo.

Predstavili pobudo: en evro na prebivalca za pomoč prizadetim v poplavah

Prebilič je izpostavil tudi pobudo, ki so jo predstavili – evro na prebivalca za pomoč prizadetim v poplavah. Prizadetih je približno 157 občin v državi oz. dve tretjini občin.

"Tiste občine, ki so bodisi neprizadete ali manj prizadete, bodo iz postavke proračunske rezervacije ali iz postavke za naravne nesreče namenile denar tistim občinam, ki ta denar še kako potrebujejo," je pojasnil. Dejal je še, da je Kočevje že nakazalo 20 tisoč evrov, in sicer dvema v poplavah bolj prizadetima občinama – Solčavi in Ljubnu ob Savinji.

Kaj pa bo s šolami? Klugler je pojasnil, da o se tem še pogovarjajo in iščejo rešitve, saj nekatere ustanove s 1. septembrom ne bodo mogle odpreti svojih vrat. Na mizi je tako znova tudi možnost šolanja na daljavo. "Vprašanje se poraja pa tudi, kako bo potekal prevoz otrok do šol, saj je marsikatera cesta uničena," je še dejal ter dodal, da bodo o odločitvah sproti obveščali.

Na drugem srečanju s predstavniki Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije je predsednik vlade spregovoril o dosedanjem poteku intervencijskih in sanacijskih del na prizadetih območjih ter se pogovoril o novih predlogih in potrebah. Na srečanju so sodelovali tudi predstavnika Rdečega križa Slovenije in Slovenske karitas, ministri ter drugi predstavniki pristojnih resorjev.

Predloge prihodnjih ukrepov države bo sicer vlada po Golobovih napovedih obravnavala na četrtkovi seji. Ob tem je občine pozval k čimprejšnjemu popisu škode, na podlagi katerega jim lahko država izplača sredstva. Nekatere najbolj prizadete občine bodo popis začele že danes.