Vlada mora najprej ugotoviti, za katere posle je sploh pristojna

Po izglasovani nezaupnici v državnem zboru je vlada na današnji seji razpravljala predvsem o tem, kaj so tekoči posli in kaj so njene pristojnosti do nove vlade, je po seji povedal tiskovni predstavnik Darijan Košir.

Glede sprejetja rebalansa proračuna za leto 2012 se bo vlada sestala na delovnem sestanku v ponedeljek, na katerem se bodo skušali odločiti, katere zadeve spadajo med tekoče posle. Med njimi je ključno vprašanje sprememb državnega proračuna za leto 2012 in vprašanje poroštva za Teš 6.

Sicer je vlada predlog sprememb proračuna za 2012 že začela pripravljati in ga želela do 1. oktobra poslati v obravnavo v DZ. "Mnenja, ali sprejemanje sprememb proračuna sodi med tekoče posle, so precej različna, kar se je pokazalo tudi danes na seji vlade," je dejal Košir in poudaril, da ima DZ zadnjo besedo in se še vedno lahko odloči, da v tej sestavi sprememb proračuna ne bo sprejemal.

Proračun ne bo šel naprej, saj to ni del tekočega posla, pa je prepričana generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Rebalansa namreč ni mogoče sprejeti brez posegov v javni sektor, kar bi bil lahko že problem glede pooblastil vlade. Poslanci imajo še vedno diskrecijsko pravico, da se odločijo, ali bodo neki predlog vlade obravnavali ali ne, je še dejal Košir.

Kaj natančno pomeni opravljanje tekočih poslov, po besedah pravnika Mira Cerarja v zakonih ni jasno določeno. Opravljanje tekočih poslov za vlado, ki ni dobila zaupnice v državnem zboru in je predčasno končala mandat, pomeni, da lahko opravlja le tisto, kar je potrebno za normalno funkcioniranje države, pravi Cerar. Kot dodaja, v ta okvir ne spada sprejemanje odločitev, ki bistveno spreminjajo obstoječe stanje.

Enako kot za proračun velja tudi za potrjevanje poroštva za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), je še dejal Košir. "Moram odkrito povedati: prevladalo je načelno mnenje, da vlada nima mandata za sprejemanje zelo težkih odločitev, razen v izrednih okoliščinah, pa še o tem se bo treba odločati sproti," je zatrdil. Vlada si ne želi nalagati obveznosti, ki ji ne pritičejo, je dodal.

Služba vlade: Rebalans proračuna bi verjetno lahko predlagala

Vlada je naročila tudi pravno mnenje, kaj pomeni opravljanje tekočih poslov pri vladni pravni službi. Pravna služba je sklenila, da vlada ne sme sprejemati novih zakonov, lahko pa na primer obstoječe zakone uskladi z zakonodajo Evropske unije. Glede na pojasnila, ki jih je pripravila vladna služba za zakonodajo oz. njena direktorica Ksenja Mihovar Globokar, lahko vlada, ko opravlja tekoče posle, poda nove zakone v zadevah, "ki po naravi stvari nikakor ne morejo biti opredeljene kot izvrševanje kakršne koli politike v smislu strankarskih programov, hkrati pa so po naravi stvari neodložljivi". Kot primer so v mnenju navedene naravne nesreče.

Opozarja še, da mora vlada, ki opravlja tekoče posle, storiti vse, kar je nujno potrebno, da se odvrnejo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države. Tu po mnenju vladne zakonodajne službe ne bi smelo biti ovir, da vlada tudi s predlogi zakonov intervenira z namenom, da se prepreči takšne posledice

Menijo, da to velja tudi glede sprememb že veljavnega proračuna, "kolikor spremenjene razmere terjajo tovrstno ukrepanje za odvrnitev težko popravljivih posledic za delovanje države". Še prej pa bi veljalo preučiti, ali se s spremenjenimi razmerami ni mogoče soočiti na drugačen način v okviru možnosti, ki jih dajejo predpisi o javnih financah. Pri tem v vladni službi za zakonodajo poudarjajo, da je odločitev v končni fazi v rokah državnega zbora.

Projekti, s katerimi se vlada zagotovo ne bo ukvarjala, so nadgradnja zdravstvenega sistema, priprava proračuna za leto 2013, vprašljivi pa so tudi dokapitalizacija NLB, ki jo sedaj vodi AUKN, prodaja državnega premoženja, državno poroštvo za šesti blok TEŠ, uvedba elektronskega cestninjenja ipd.