Gospodarska ministrica Darja Radić je predstavila ukrepe, ki jih namerava sprejeti vlada za pomoč slovenskemu gospodarstvu, predvsem pa gradbincem, ki so se znašli v krizi.
Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja akcijski načrt za internacionalizacijo podjetij. Radićeva je omenila potegovanje konzorcija manjših podjetij za sodelovanje pri gradnji olimpijske vasi v ruskem Sočiju. Za katera podjetja gre, ni navedla, dejala pa je, da med njimi ni SCT. Ker je bilo gradbeništvo v Sloveniji na vrhuncu konjunkture predimenzionirano, ga v takšnem obsegu ne moremo več pričakovati, pravi, zato morajo podjetja posle iskati tudi v tujini.
Ni še znano, ali bo vlada kupovala stanovanja
Pred vladno sejo se je ugibalo, da bo država gradbincem priskočila na pomoč z nakupom stanovanj, a kot je pojasnila ministrica, si je vlada tu vzela še 15 dni časa. To, da bi v nepremičninski trg vstopil državni stanovanjski sklad, ni več dilema, ostaja pa vprašanje, ali bi sklad na nepremičninski trg vstopil samostojno ali v partnerstvu s privatnimi vlagatelji.
O podrobnostih morebitnega posega na nepremičninski trg ni želela govoriti, saj da so stvari še odprte. Povedala je, da so bolj naklonjeni predlogu, da bi skupaj z državnim skladom na nepremičninski trg vstopili zasebni vlagatelji, da bi šlo za javno-zasebno partnerstvo. Cilj ukrepa bi bil, da se poveča povpraševanje. "Zakaj poseg? Ker ne pride do znižanja cen na trgu. To pomeni, da trg ne deluje optimalno. Ko cena ne uravnava ponudbe in povpraševanja, je smiselno, da vstopi država," pravi in dodaja, da bi bil ukrep "poskus, da se na trg vplete kupec, ki bi prispeval k temu, da se ponudba in povpraševanje uskladita".
Za dodaten premislek so se odločili med drugim tudi zato, ker da se pojavljajo indici, da se povpraševanje povečuje. "Če se je trg začel prebujati, ni smiselno, da kdor koli intervenira na trg," je dejala. O tem, koliko sredstev bodo zahtevali ukrepi za sanacijo gradbeništva, ministrica ni želela govoriti, ker še ni sprejete odločitve glede odkupovanja stanovanj.
Dali jim bodo delo
Vlada se je skupno sicer odločila za osem sklopov ukrepov, ki med drugim zajemajo zagon infrastrukturnih projektov, energetsko sanacijo stavb ter preprečevanje plačilne nediscipline in dela na črno. Precej ukrepov, ki jih je od poletja proučevala delovna skupina, oblikovana za pripravo ukrepov za sanacijo gradbeništva, je posredno že uvedenih oziroma so v uvajanju in bodo v pomoč celotnemu gospodarstvu, ne le gradbeništvu, je ugotovila vlada.
Po besedah Radićeve so izmed predlogov izluščili ukrepe, namenjene predvsem gradbenim podjetjem. Največ naj bi k oživitvi gradbeništva pripomogel zagon infrastrukturnih projektov, kjer se težave niso pojavljale zaradi pomanjkanja denarja, ampak zaradi nepripravljene prostorske dokumentacije, je pojasnila. Tako že letos pričakujejo državne prostorske načrte za energetske projekte in tudi že začetek gradnje nekaterih objektov. Predvidene so tudi investicije v modernizacijo železniškega in cestnega omrežja ter letališke in pristaniške infrastrukture.
Načrtovana je tudi pospešitev investicij v energetsko sanacijo stavb. Že lani so za energetsko sanacijo bolnišnic namenili 52 milijonov evrov, letos pa je v načrtu zagon tovrstne sanacije domov za ostarele (namenjenih bo 20 milijonov evrov) ter tudi srednjih in visokih šol. Po ministričinih besedah bodo ukrepi zanimivi predvsem za manjša gradbena podjetja.
Želijo preprečiti plačilno nedisciplino in delo na črno
Za sanacijo likvidnostne krize v gradbeništvu je predviden sprejem zakona o preprečevanju plačilne nediscipline, ki ga pripravlja ministrstvo za finance in naj bi bil v vladni obravnavi do konca meseca. Zakon bo po besedah Radićeve med drugim uvedel 30- oziroma 60-dnevni obvezni rok plačila in obvezni pobot obveznosti. Doslej uvedeni ukrepi (skrajšanje plačila davka na dodano vrednost na 21 dni, možnost večstranskega pobota, garancije za najete likvidnostne kredite) očitno niso bili dovolj, ocenjuje ministrica, ki zato upa, da bo zakon "pika na i".
S spremembo zakona bi uredili tudi področje gradnje v lastni režiji in sicer v smeri ukinitve gradnje v lastni režiji v velikosti 250 kvadratnih metrov oziroma v smeri gradnje manjših in enostavnih objektov v lastni režiji z manjše površine. Predviden je tudi povečan nadzor nad delom na črno in sivo ekonomijo ter nad ustanavljanjem slamnatih podjetij. S spremembami delovne zakonodaje naj bi tudi preprečili zlorabe prezaposlovanja delavcev na slamnata podjetja. Glede oblikovanja posebnega stanovanjskega sklada, ki bi z odkupovanjem neprodanih stanovanj na trgu pomagal zagnati stanovanjski trg, je vlada sklenila, naj ministrstvo za okolje in prostor v 15 dneh še enkrat prouči, ali bi bil takšen ukrep smiseln in ali bi prispeval k zagonu na nepremičninskem trgu.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.