Kot je Robert Golob povedal v izjavi po skupnem srečanju s koroškimi župani, predstavniki gospodarstva in drugimi v Slovenj Gradcu, so ob današnjem obisku dobili veliko zelo konkretnih in koristnih pobud županov o tem, kako premagati likvidnostni krč in stopiti nasproti, da bo nujno potreben in tudi že odobren državni denar čim prej pritekel na račune občin ter do izvajalcev, pa tudi nujnost, da se čim prej poveča število gradbene mehanizacije v strugah.

"Že prihodnji teden bo tega bistveno več. Na teren naj bi prišlo 30 novih ekip. Danes sem se z enim samim namenom srečal z nekaterimi najbolj prizadetimi posamezniki, ki so v poplavah izgubili vse, in sicer, da jim pomagam premagati negotovost, ki pri njih še vedno obstaja kljub vsem velikim besedam in načrtom vlade," je dejal Golob.

Obljubil je, da bodo 222 družin, ki so v ujmi utrpele škodo, višjo od 150.000 evrov, začeli v kratkem klicati na individualne pogovore. Na njih jim bodo svetovali, kako si povrniti domove in kako jim bo država pri tem pomagala. "Poklicali vas bomo mi, ker hočemo, da se postavite na noge," je najbolj prizadetim sporočil predsednik vlade.

Ob tem je znova spomnil na hitro številko 114 ter vseh okoli 10.000 družin v Sloveniji, ki so se znašle v stiski, pozval, da se nanjo obrnejo v primeru kakršnihkoli vprašanj. Kot je dejal, jim bo tam na razpolago celotna javna uprava, ki bo podala ali pa poiskala prave odgovore.

Ustanovljena bo tehnična pisarna

Tehnična pisarna bo veliko pozornosti namenila poškodovani občinski infrastrukturi, saj je po vodni ujmi največja škoda nastala prav na tej infrastrukturi, je dejal premier.

Kot je še povedal, sta z županom Prevalj Maticem Tasičem na današnjem pogovoru izmenjala poglede o tem, kje vse lahko vlada še pomaga, da bodo sanacijska dela tekla hitreje in učinkoviteje. Tasič je sicer dejal, da Prevaljčane najbolj skrbi sanacija vodotokov, na prvem mestu Meže.

Golob je v zvezi s tem poudaril, da bo treba spremeniti notranje predpise na ministrstvih, ki bodo pripomogli k sprejetju odpornejših rešitev, da se katastrofe, kot je bila avgustovska vodna ujma, ne bi ponavljale.

Obljubil je, da bodo na vladi naredili vse in da bodo v naslednjem tednu preverili, kako pospešiti sproščanje že odobrenih likvidnostnih sredstev občinam.

Državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic pa je dejal, da bo najbolj prizadetim v ujmah na voljo brezplačna pravna pomoč. "Na podlagi vseh informacij, ki jih imamo na razpolago, bomo vse tiste, ki so bili najbolj prizadeti, poklicali in preverili, na katerih področjih jim lahko pomagamo. Oblikujemo pa tudi ekipo, ki bo ljudem nudila brezplačno pravno pomoč."

'O nadomestnih domovih bo odločala stroka'

Na vprašanje, kaj bo z gradnjo nadomestnih domov, je premier odgovoril, da je na prvem mestu varnost ljudi. O teh domovih bo odločala stroka, ki že pripravlja ustrezne podlage.

"Ko bomo imeli te podlage, bomo ljudi obvestili, vendar hitrih rešitev za nadomestne gradnje ne more biti. Nadomestna gradnja se lahko realizira tudi takrat, ko imamo zemljišče, in informiran sem bil strani župana Prevalj, da je občina nekatera zemljišča že pridobila. To zimo morajo ljudje preživeti na varnem. Žal tisti, ki so na ogroženih območjih, ne bodo doma in tudi ne še v novih domovih," je povedal Golob.

Pričakuje, da bi lahko prihodnje leto tam, kjer bodo imeli zemljišča - in Občina Prevalje se zaenkrat kaže kot tista, kjer zemljišča naj bi bila - gradnjo teh objektov finančno pomagali, ali pa jih bo zgradila država. To bo v zakonu o obnovi in razvoju, ki bo sprejet do konca leta, jasno predpisano, je dodal.

Nevaren mulj: čaka se končne rezultate, premišljuje se o odlagališču

Glede nevarnega poplavnega mulja je premier pojasnil, da iščejo trajno odlagališče, hkrati pa čakajo na dokončne rezultate, da ugotovijo, kakšna je dejanska nevarnost mulja, koliko mulja se lahko uporabi kot gradbeni material, koliko pa ga bo treba trajno odložiti kot nevarno snov.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je po srečanju na Prevaljah novinarjem povedala, da bodo do konca tega tedna odpravili vse popolne zapore na državnih cestah, tako da bodo ceste prevozne. Cilj ministrstva je, da do spomladi naslednjega leta spravi državno infrastrukturo v stanje, v kakršnem je bila pred avgustovsko poplavo. 

"V proračunu našega ministrstva za naslednji dve leti so območja, ki so bila prizadeta s poplavami, pravzaprav največja prioriteta ali pa tako rekoč skoraj edina prioriteta, razen projektov, ki so začeti in se zaključujejo," je dejala. Zatrdila je tudi, da tretja razvojna os ostaja prioriteta, dela na tem projektu pa tečejo naprej skoraj nemoteno.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je ponovil, da je njihova prioriteta urejanje vodotokov in zagotavljanje njihove pretočnosti. Vlada je za ta namen zagotovila dodatna sredstva, direkcija za vode pa lahko angažira dodatno mehanizacijo preko koncesijskih pogodb.

"Zato lahko z optimizmom gledamo na naslednje tedne, da bomo lahko zagotovili dodatne kapacitete in mehanizacijo, saj je treba močno poseči v struge in zagotoviti maksimalno možno pretočnost ob potencialnih poplavah ali pa večjih padavin, ki nas lahko čakajo v jesenskem času," je dodal Brežan.

Župane najbolj skrbi urejanje vodotokov

Premier Robert Golob in ministri so že prispeli na Koroško, kjer si bodo ogledali popoplavno škodo v regiji. Obisk Goloba z ministri se je začel na Prevaljah. Kot poroča novinarka 24UR Žana Vertačnik, so se tam sestali s predstavniki občine. V gasilskem domu jim je župan Prevalj Matija Tasič že opisal razmere. Kot je dejal pred obiskom, ga najbolj skrbi urejanje vodotokov, na prvem mestu Meže. 

Regijski obisk bo vlada sklenila s srečanjem s koroškimi župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji ter s sejo vlade v Slovenj Gradcu. Na skupnem srečanju bodo naredili pregled doslej narejenega po ujmi ter predstavili sprejete ukrepe in načrte do konca leta.

Župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler od vlade pričakuje konkreten datum, kdaj bodo dobili povrnjene intervencijske stroške. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo prizadete občine čim prej dobile predplačilo na podlagi predhodne ocene škode ter da bodo predstavniki vlade predstavili grobi osnutek zakona o obnovi in razvoju.

Predstavniki koroškega gospodarstva ob vladnem obisku pričakujejo tudi pogovor o pričakovanjih gospodarstva, da je treba pospešiti projekt izgradnje tretje razvojne osi.

Župan Tasič je spomnil še na težave zaradi v ujmi uničenega vodovoda, zaradi katerega so v ujmi ostali brez pitne vode. Izrazil je upanje, da jim bo država povrnila intervencijske stroške, nastale pri sanaciji vodovoda. Prvotna ocena stroškov sanacije vodovoda znaša okoli sedem milijonov evrov, je dejal.