Natovim letalom omogočena poenostavljena uporaba našega zračnega prostora

Vlada se je sestala na izredni seji o aktualnih razmerah v zvezi z rusko vojaško agresijo v Ukrajini, na kateri je sprejela odločitev o omejitvah v zračnem prostoru Republike Slovenije. S tem bo "vojaškim letalom zavezniških držav omogočena poenostavljena uporaba našega zračnega prostora za prelete ob razmeščanju enot na vzhodnem krilu Nata, pri tem pa bo zagotovljena ustrezna koordinacija s civilno kontrolo zračnega prometa". Poudarili so, da omejitve ne bodo vplivale na izvajanje rednega letalskega prometa.

Poleg tega je vlada v luči zelo zaostrenih varnostnih razmer v Ukrajini razpravljala tudi o "delovanju kontingenta Slovenske vojske na misiji Okrepljena prednja prisotnost – eFP v Latviji v sklopu izvajanja Natovih odzivnih aktivnosti v podporo okrepljeni zavezniški odvračalno-obrambni drži".

Sprejeli so tudi nekatere dodatne ukrepe kriznega odzivanja in sklep o pomoči Ukrajini v vojaški opremi.

Logar: EU sprejela najhujši paket sankcij doslej

Na izrednem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve, ki ga je vodil visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell, je EU danes sprejela drugi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi agresije proti Ukrajini, ki so usmerjene proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. Paket vključuje tudi sankcije proti predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu. Po besedah zunanjega ministra Anžeta Logarja gre za "najhujši paket sankcij", ki jih je sprejela EU.

Danes smo sprejeli nov sveženj ukrepov, ki bo "občutno prizadel tako rusko gospodarstvo kot oligarhe in posamezne osebe, ki so sodelovale pri agresiji", je po izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal Logar.

Sveženj obsega individualne, pa tudi sektorske ukrepe. Gre za "najhujši paket sankcij, ki jih je EU kadar koli sprejela proti kateri koli državi", je dejal v videoizjavi za slovenske novinarje. To so podprle vse države članice, je povedal Logar. Kot je pojasnil, se je odprla tudi možnost vključevanja družinskih članov v naslednjih krogih sprejemanja sankcij.

"Slovenija podpira stroge sankcije, ki imajo odvračalen učinek in ki bodo jasno povedale, da so tovrstna dejanja nesprejemljiva," je zatrdil Logar ob ruski agresiji nad Ukrajino.

Evropski zunanji ministri so ostro obsodili ruski vojaški napad ter ga označili za enostransko in nesprejemljivo kršitev načel mednarodnega prava in temeljev, na katerih sta bila v zadnjih desetletjih zgrajena mir ter spoštovanje suverenosti in mednarodno priznanih meja držav. "Včerajšnji napad Ruske federacije nad Ukrajino je šokantno dejanje v nasprotju z listino organizacij Združenih narodov in mednarodnim pravom," je po zasedanju v Bruslju dejal minister Logar.

Minister Logar je ostro obsodil vojaško invazijo in poudaril, da je Ukrajina suverena država z mednarodno priznanimi mejami. "Ukrajina je svobodna pri izbiri varnostne ureditve in sklepanju zavezniških povezovanj. Slovenija je zato podprla odločno in hitro ukrepanje na ravni Unije. Skladno z zaprosilom za mednarodno pomoč smo v zadnjih dneh Ukrajini preko mehanizma EU na področju civilne zaščite zagotovili materialno pomoč v skupni vrednosti 163.000 evrov in prevoz. Ministrstvo za zunanje zadeve je Vladi RS predlagalo 100.000 evrov prispevka kot nujen humanitarni odziv, ki bo preko mednarodnega rdečega križa in Rdečega polmeseca (ICRC) namenjen za nujne potrebe ukrajinskega prebivalstva," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve. 

Logar je na zasedanju opozoril tudi na pobudo slovenskega predsednika vlade Janeza Janše in poljskega predsednika vlade Mateusza Morawieckega za zagotovitev evropske perspektive za Ukrajino s konkretno časovnico, saj to predstavlja najboljši odgovor na aktualne varnostnopolitične izzive. "Enotna podpora držav članic perspektivi članstva Ukrajine v EU lahko spremeni tok zgodovine. Slovenija je predlagala članstvo Ukrajine do leta 2030," je še poudaril minister Logar.

Tonin: Neposreden spopad z Rusijo ni eden izmed možnih odzivov

Parlamentarna odbora Državnega zbora za zunanjo politiko in za obrambo sta danes na skupni seji enotno obsodila rusko invazijo na Ukrajino, je po skupni seji obeh odborov, ki je potekala za zaprtimi vrati, sporočil predsednik odbora za obrambo Samo Bevk (SD). Govorili so tudi o predlogu, da bi bila Slovenija pobudnica sklica zasedanja Generalne skupščine ZN. Na tem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov bi obravnavali in obsodili invazijo, je povedal Bevk. 

Seje se je udeležil tudi minister za obrambo Matej Tonin, ki je razpravo označil za kvalitetno in konstruktivno. Izpostavil je, da so sankcije, ki jih je proti Rusiji uvedel Zahod, nujno potrebne, saj neposreden spopad z Rusijo ni eden izmed možnih odzivov.

Tonin je opozoril še na stanje na Zahodnem Balkanu. Izrazil je zaskrbljenost, da bi območje postalo naslednja tarča Rusije, če bi ta poskušala preusmeriti pozornost s kriznih žarišč. Poudaril je, da na območju ključno ohranjati mir in varnost.

Na seji so poslanci zastavljali tudi vprašanja o varnosti slovenskih državljanov, ki so ostali v Ukrajini, pa tudi v Rusiji ali Belorusiji, je dejal podpredsednik odbora za zunanjo politiko Branislav Rajić (SAB). Kot je dejal, je bilo zagotovljeno, da bo njihovemu pravočasnemu obveščanju namenjena posebna pozornost.

Bevk je izpostavil še osebno stališče, o katerem so prav tako razpravljali, in sicer da bi morala EU zmanjšati ekonomsko odvisnost od Kitajske, zagotoviti energetsko neodvisnost od Rusije, zmanjšati varnostno odvisnost od ZDA in se resno lotiti oblikovanja skupnih obrambnih sil EU.

Podpredsednik SD Matjaž Nemec je izpostavil, da je Slovenija pri ključnih vprašanjih enotna, vseeno pa je izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja razprave o potencialni gospodarski krizi, ki bi lahko sledila invaziji.

V imenu SAB je bila kritična tudi Alenka Bratušek, ki je opozorila na dva slovenska vladna uslužbenca, ki sta ostala ujeta v ukrajinski prestolnici in sta ogrožena. Kritike je usmerila v predsednika vlade Janeza Janšo in izrazila prepričanje, da je z načrtovanjem svojega obiska v Ukrajini ravnal neodgovorno.

Tonin je ob tem poudaril, da so bili visoki obiski državnikov v Ukrajini v zadnjem obdobju stalna praksa, saj so Ukrajinci upali, da bo večja prisotnost tujih delegacij v državi Rusijo odvrnila od napada, in da Slovenija v tem primeru ni ravnala drugače od ostalih zahodnih držav.

Tudi Matej Tašner Vatovec (Levica) je v ločeni izjavi obsodil napad na Ukrajino in poudaril, da je najboljša rešitev trenutne situacije, da se Ukrajini zagotovi nevtralnost, brez pozivov k vključevanju v EU ali zvezo Nato in brez popuščanja Rusiji. Diplomatska misija mora iti v obe smeri, je prepričan Vatovec, ki je dodal, da bo moral tudi Zahod začeti razmišljati, kaj pomenijo njegove akcije. "To, kar smo videli v Ukrajini, je sicer popolnoma napačen in nor odziv predsednika Putina na dolgotrajne provokacije, kakršne smo jih lahko videli tudi v Iraku, Afganistanu in vseh vojnah, ki jih je do zdaj zakuhal Nato," je dejal poslanec Levice.