Ministrstvo vztraja: Obveznih garancij ne bo več

Novelo zakona o varstvu potrošnikov, ki med drugim predvideva tudi ukinitev obvezne garancije, sta predstavila generalni direktor direktorata za notranji trg Peter Vrtačnik in direktorica Urada RS za varstvo potrošnikov Mojca Burgar. Na ministrstvu vztrajajo, da so se za odpravo obvezne garancije odločili zato, ker jo že sedaj zakon pokriva s pravico do uveljavitve stvarne napake ter zaradi neskladja z evropsko zakonodajo. Pri tem je Vrtačnik dejal, da sicer Evropska komisija ni izrecno dejala, da moramo to odpraviti, a je prepričan, da bi nas zaradi neusklajene zakonodaje, postavila pred sodišče. Novela zakona po njegovem mnenju ohranja povsem enako raven pravic porabnikov kot dosedanja obvezna garancija. A na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) svarijo, da ta dva instituta še zdaleč nista enakovredna.

Na ZPS vladni noveli ostro nasprotujejo

Kot pojasnjujejo, nasprotujejo predlogu, ker bi sprejetje te novele zakona prispevalo k velikemu povečanju prodaje izdelkov slabe kakovosti, s tem pa bi se bistveno povečalo tveganje za zdravje in življenje ljudi. Predsednica ZPS Breda Kutin je v oddaji 24UR OB ENIH dejala, da Evropska komisija od Slovenije zahteva jasnejšo opredelitev prostovoljne garancije, ki bi še nadgradila ta institut, in ne njeno ukinitev. Kutinova pravi, da za tem ukrepom tičijo prodajalci, ki želijo na vsak način znižati svoje stroške delovanja.

Kaj določa obvezna garancija?

"Obvezna garancija je zelo pomembna varovalka na trgu tehničnih izdelkov predvsem zato, ker zagotavlja potrošnikom, da lahko na trgu prodajajo le izdelke, za katere je zagotovljeno servisiranje in dobava rezervnih delov ter priklopnih aparatov in to ne le med trajanjem garancije, ampak še najmanj tri leta po izteku garancije,“ ugotavljajo na ZPS in dodajajo, da ima v primeru, "če izdelek ne deluje pravilno, kupec pravico kadar koli v garancijskem roku zahtevati brezplačno popravilo od prodajalca ali od proizvajalca. Popravilo mora biti opravljeno v 45 dneh, v nasprotnem primeru mora garant izdelek zamenjati za nov, brezhiben izdelek. V primeru manjšega popravila se rok garancije podaljša za čas, ko je bil izdelek v popravilu, če pa gre za bistveno popravilo ali če je bil izdelek zamenjan, teče garancijski rok znova od zamenjave oziroma popravila izdelka.“

Kaj pa pravice iz naslova t. i. stvarne napake?

37. člen Zakona o varstvu potrošnikov določa, kakšne so pravice potrošnika iz naslova stvarne napake. Med drugim ta člen določa, da mora prodajalec potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo ter odgovarja za stvarne in pravne napake svoje izpolnitve. Pri tem navajajo, da je napaka stvarna, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana. Če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane in če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Potrošnik lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake, če o napaki obvesti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. Potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, ima pravico od prodajalca zahtevati, da odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali vrne plačani znesek.

Katere so bistvene razlike med garancijo in stvarno napako?

Uveljavljanje pravic iz naslova stvarne napake potrošnikom ne zagotavlja servisiranja in dobave rezervnih delov. Na ZPS poudarjajo, "da bi se zato najpozneje po dveh letih od nakupa pojavil resen problem z vzdrževanjem izdelka in razpoložljivostjo rezervnih delov.“

Na ministrstvu za gospodarstvo poudarjajo, da je zaradi zagotavljanja obvezne servisne mreže v Sloveniji uveljavljen protekcionistični model, ki pomeni obremenitev za proizvajalce in trgovce. Kot pojasnjujejo, se z obveznostjo pooblaščenih servisov omejuje prosto opravljanje storitev, ker servisi, ki niso pooblaščeni, ne morejo enakovredno nastopati na trgu in pridobivati strank, pa čeprav morda poslujejo enako kakovostno. "Krši se določbe o prostem pretoku blaga in storitev, saj bi morala med servisi obstajati prosta konkurenca, da bi servisiranje lahko opravil vsakdo, ki je kvalificiran in zna ter zmore servisirati oz. popraviti blago," pojasnjujejo na ministrstvu.

Razlika pa je tudi v vrstnem redu zahtevkov, "pri čemer je ugodnejša možnost izbira na podlagi stvarne napake, saj potrošnik sam izbira med zahtevki za popravilo ali zamenjavo ali sorazmerno znižanje cene ali vračilom kupnine, na podlagi garancije pa lahko kupec od prodajalca zahteva vračilo sorazmernega dela ali celotne kupnine šele, če izdelka ni možno popraviti ali zamenjati." Kljub temu na ZPS poudarjajo, "da je zelo pomembno, da zakonodaja potrošniku omogoča, da se glede na okoliščine svojega primera odloči, ali uveljavlja svoje pravice na podlagi obvezne garancije ali pa na podlagi odgovornosti za stvarne napake.“

Kot ugotavljajo na ZPS, pravice iz naslova stvarne napake veljajo za vse blago, ne le za t. i. tehnične izdelke, potrošnik pa jih lahko uveljavlja v roku dveh let od nakupa blaga, vendar samo zoper prodajalca. O napaki ga mora obvestiti v roku dveh mesecev od odkritja napake, sicer pravic ne more uveljavljati. Če napaka ni sporna, mora prodajalec v osmih dneh ugoditi potrošnikovi zahtevi, ni pa določen rok, v katerem mora izdelek popraviti, če kupec zahteva popravilo.

Dveletni rok uveljavljanja stvarne napake pa velja le za potrošnike, za ostale kupce, kot so samostojni podjetniki, kmetje in pravne osebe, pa so zapisana pravila za stvarne napake v obligacijskem zakoniku, kjer so roki znatno krajši. Za primer na ZPS navajajo: "Rok za obvestilo o obstoju očitne napake je osem dni od izročitve stvari, za skrite napake pa prodajalec odgovarja le, če se pokažejo v šestih mesecih od izročitve. To pomeni, da bi se z ukinitvijo obvezne garancije še bolj poslabšal položaj tistih kupcev tehničnih izdelkov, ki nimajo statusa potrošnika. Pravice na podlagi obvezne garancije namreč lahko uveljavlja vsak kupec, ne glede ali je potrošnik ali ne.“

Največ pritožb je na servis in dobavo nadomestnih delov

Po podatkih ZPS se potrošniki najpogosteje pritožujejo čez odpravljanje okvar na izdelkih oziroma t. i. poprodajne storitve, kot so servis, nadomestni deli in priklopni aparati, ki zagotavljajo potrošnikom normalno uporabo zlasti tehničnih izdelkov, tako v obveznem garancijskem roku in v trajanju jamstva za stvarne napake, kot tudi vzdrževanje izdelkov po izteku teh rokov. Ravno zaradi tega predlog ukinitve obvezne garancije znižuje raven varstva potrošnikov. "Ukinitev obvezne garancije pomeni tudi ukinitev pravne podlage za nadzor in ukrepanje inšpekcijskih organov glede zagotavljanja poprodajnih storitev, zato bi potrošniki svoje pravice v primeru spora lahko uveljavljali le s tožbo na sodišču,“ še poudarjajo na ZPS.

Siljenje k nakupu dodatne garancije

Po mnenju ZPS bi ukinitev obvezne garancije poleg porasta prodaje proizvodov slabe kakovosti pomnožila probleme z vzdrževanjem izdelkov in povečala pritisk na kupce, da plačajo prostovoljno oziroma dodatno garancijo pri prodajalcu, da si zagotovijo brezplačno popravilo in rezervne dele tudi v času, ko bi okvaro na izdelku prodajalec moral odpraviti na podlagi pravil o stvarni napaki (dve leti od nakupa).

ZPS vlado poziva, "naj probleme v gospodarstvu ne rešuje na račun najšibkejšega člena na trgu, ampak z spodbujanjem konkurenčnosti gospodarstva z dobro kakovostjo proizvodov in storitev, z inovativnostjo in krepitvijo odgovornosti podjetij do naravnega in družbenega okolja.“