'Vlada je ujetnik finančne krize'

V ponedeljek bo bolj jasno, ali se bodo vlada in sindikati pogajalske skupine Janeza Posedija, ki so za 27. september napovedali stavko, vendarle uspeli približati dogovoru.

Po petkovem sestanku pri predsedniku vlade Borutu Pahorju se zdi kompromis verjetnejši. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ocenjuje, da bi približevalni predlogi, ki so bili dani, vendarle lahko približali stališča sindikatov in vlade. Predlog, ki ga je minuli teden predstavila sindikatom, po besedah ministrice ni zadnji. Kot pravi, je še kakšna varianta, ki jo bodo "resno preigrali".

Če v ponedeljek večina sindikatov ne bo podpisala aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, bo vlada predvidoma v torek določila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju. "Druge možnosti vlada ob takem plačnem sistemu nima. Interventni zakon bi glede na dogovor v lanskem letu pomenil poračun od 1. oktobra 2010 dalje. V teh letih bi se natekla obveznost več sto milijonov, kar je za nas nesprejemljivo," pravi ministrica.

Druga varianta pa je po besedah ministrice, da se ničesar ne stori.  "V tem primeru bi morali znižati plače, kar je za večino javnih uslužbencev in večino predstavnikov vlade ukrep, ki bi preveč prizadel položaj tistih javnih uslužbencev, ki imajo najnižje plače."  A v tem primeru, bi o stavki razmišljal tudi drugi del sindikatov. Je torej kakšna srednja pot? Ministrica pravi, da bodo o tej srednji poti razmišljali v ponedeljek.

'Vlada je ujetnik finančne krize'

Kot pravi Pavlinič Krebsova, pogovori potekajo vsakodnevno. A vlada je ujetnik finančne krize. "Obseg sredstev za pomoč deprivilegiranim regijam, kjer se vrstijo stečaji, je prioriteta te vlade," razlaga ministrica. Potreb po pomoči je vedno več, dodaja. "Hkrati pa bi radi tudi, da bi položaj javnih uslužbencev kljub krizi ostal na solidni ravni, da bi še naprej korektno izvajali javne storitve. In med tema dvema situacijama bomo do zadnjega vršili dialog in poskušali najti kompromisne rešitve."

Na vprašanje, ali je vlada pripravljena na stavko, ministrica odgovarja: "Predsednik vlade je povedal stališče vlade, da stavko jemljemo kot problem, vedno in povsod. Če se ohromi normalno delovanje države, je to problem. Mi smo dolžni zagotavljati opravljanje storitev našim državljanom. Stavke imajo tudi pravila, ki so se jih stavkajoči dolžni držati. Nujna opravila morajo biti opravljena."

"Ob korektnem razumevanju, kdo je močnejši, bo vsak lahko rekel, da imajo škarje in platno v rokah sindikati, ne pa vsaka aktualna vlada, ki se mora z nekimi ukrepi odzvati tudi na področju odhodkov iz javnih blagajn. Tu smo v Sloveniji v položaju, da tega ne zmoremo storiti brez nasilja nad socialnim dialogom, ker moramo z zakonsko normo iz kolektivne pogodbe črtati nek dogovor, ki je ta trenutek nevzdržen," odgovarja na očitke sindikatov, da nastopa s pozicijo moči.

Ali prekinitev plačne reforme na polovici ne pomeni ohranitve plačnih nesorazmerij? "Uradne ocene kažejo, da če bi sedaj končali plačno reformo, ko vsak posameznik še maksimalno odpravlja dva plačna razreda oziroma maksimalno osem odstotkov, bi ne posegali v izpogajana razmerja med posameznimi dejavnostmi. Ampak to ni zadnji predlog. Tega predloga vlada še ni potrdila. Je še kakšna varianta, ki jo bomo v ponedeljek resno preigrali."