Predlog zakona, ki ga je pripravila ekipa ministra za solidarno prihodnost iz vrst Levice, predvideva enoodstotno prispevno stopnjo za delavce in delodajalce. Po en odstotek od neto pokojnine bodo za dolgotrajno oskrbo vsak mesec odšteli upokojenci. Samozaposleni in kmetje, ki si prispevke plačujejo sami, pa bodo od prejemka na mesec primorani odšteti dva odstotka.
Pomemben vir financiranja ostaja še naprej proračun, do največ 190 milijonov evrov na leto. To je znesek, ki mu je finančni minister sprva nasprotoval, a mu očitno naposled prikimal. Predlog zakona bodo po nujnem postopku zdaj obravnavali poslanci, če bo prestal parlamentarno sito, bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto.
Podrobnosti zakona bo minister Simon Maljevac predstavil jutri dopoldne.
Zakonska ureditev področja dolgotrajne oskrbe je nujna, saj se v Sloveniji soočamo z izzivi starajoče družbe, pomanjkanja kadrov za izvajanje socialnovarstvenih storitev in nizkimi javnimi izdatki za dolgotrajno oskrbo glede na povprečje Evropske unije. Novi zakon naslavlja vse ključne izzive starajoče in dolgožive družbe, so sporočili z njegovega ministrstva.
"Zakon o dolgotrajni oskrbi v ospredje rešitev postavlja posameznika, uporabnika socialnovarstvenih storitev. Predstavlja nabor novih metod in storitev dolgotrajne oskrbe, med drugim oskrbovalca družinskega člana in vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, krepi oskrbo na domu in dolgotrajno oskrbo v instituciji, ureja denarni prejemek in storitve e-oskrbe," so našteli.
Ključna sistemska rešitev, ki jo prinaša, pa bo urejeno področje financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, so izpostavili.
"Pričujoči Zakon o dolgotrajni oskrbi predstavlja največji korak na področju socialnega varstva v Sloveniji v zadnjih 30 letih. Po mnogih preteklih neuspešnih političnih poskusih imamo končno pred sabo besedilo zakona, ki v praksi lahko zaživi in podaja izhodišče za vse napredne politike vključujoče in dolgožive družbe," je ob tem dejal Maljevac.
Vlada za zakon predlaga sprejem po nujnem postopku. Obravnavo predloga je sicer začela že na četrtkovi seji, pred potrjevanjem pa ga poslala tudi v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet (ESS), vendar ta na zadnji seji v petek ni bil sklepčen.
GZS: Vlada s sprejemom predloga zakona o dolgotrajni oskrbi krši pravila o delovanju ESS
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so nad dejstvom, da je vlada zakon sprejela, čeprav ga ESS ni obravnaval, neprijetno presenečeni. To predstavlja kršitev pravil o delovanju ESS, "čeprav je vlada ob nastopu mandata poudarjala pomen socialnega dialoga in vključitve socialnih partnerjev v vse bistvene zakonodajne spremembe", opozarjajo predstavniki delodajalske strani.
Tudi trenutno predsedujoči ESS Jakob Počivavšek iz sindikalnih v vrst je poudaril, da vlada s potrditvijo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi pred obravnavo na ESS krši pravila sveta.
Kot so navedli na GZS, je predlagano besedilo tudi v nasprotju z obljubami o razbremenitvi stroškov dela kot enega od ciljev ob napovedi reform, saj prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo. Predlog zakona namreč predvideva uvedbo dodatnega prispevka, pri čemer odstotek prispeva zavarovanec, drugi odstotek pa delodajalec, kar bo dodatno obremenilo plače, ki da so v Sloveniji v primerjavi z ostalimi državi EU že zdaj nadpovprečno obremenjene. "Dodatni prispevki pa bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce," so prepričani v GZS.
Ob tem so še dodali, da predlog financiranja ni bil predmet javne razprave. V javno objavljenem predlogu zakona je bil namreč del, ki se nanaša na ureditev financiranja, izključen.
"Delodajalske organizacije zato predlagamo, da se v nadaljnjih postopkih financiranje izloči iz tega zakona in se ta del uredi v posebnem zakonu o financiranju dolgotrajne oskrbe. S tem bi pridobili nekaj dodatnega časa za iskanje drugačnih oziroma alternativnih rešitev," so sporočili iz GZS.
Predlog novele zakona o socialnem varstvu tudi o kadrovskih štipendijah
Vlada je določila tudi besedilo predloga novele zakona o socialnem varstvu, s katerim med drugim predlaga sprejetje pravne podlage za kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in potrebne spremembe za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.
Ena izmed osrednjih sprememb predloga novele se nanaša na kadrovsko problematiko na področju socialnega varstva. Centri za socialno delo vrsto let opozarjajo, da se kadrovska struktura ne veča skladno s povečanim obsegom dela, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Predlagajo spremembe, ki so nujno potrebne zaradi sprejetja programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. Z namenom spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki, bodo podprti ukrepi v tega okviru specifičnega cilja programa.
Ukrepi bodo osredotočeni na programe socialnega vključevanja, ukrepe socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami, izvajanje ukrepov mreže večgeneracijskih centrov ter večnamenskih romskih centrov, izvajanje aktivnosti na področju zaprtih oseb in oseb v probaciji ter ukrepe za izboljšanje vključitve priseljencev v izobraževalni sistem. Sofinanciranje navedenih specifičnih ciljev programa je predvideno s sredstvi evropskih skladov, zaradi česar se sprejema ustrezna pravna podlaga na zakonski ravni.
Predlog novele določa popravke ter vsebinske uskladitve glede na prenesena področja socialnega varstva z ministrstva za delo na ministrstvo za solidarno prihodnost. Tako se ureja institucionalno varstvo in področja starejših, ki jih ureja zakon o dolgotrajni oskrbi.
Predlog novele zakona o socialnem varstvu ureja tudi pravne podlage za zbiranje podatkov ter uvaja inšpekcijski nadzor nad strokovnostjo izvajanja ukrepov. Predlog predvideva finančne posledice za državni proračun v višini 700.000 evrov.
KOMENTARJI (229)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.