Slovenska vlada je na današnji seji sprejela odločitev, da bo tožbo proti Evropski komisiji vložila zaradi ugotovljene ničnosti delegiranega akta, ki Hrvaški izjemoma dovoljuje uporabo imena teran. Akt za dodelitev omejene izjeme je začel veljati v ponedeljek. Za Hrvaško je zgodba s teranom s tem končana, Slovenija pa aktu odločno nasprotuje. Do konca avgusta je zato napovedala tožbo proti Evropski komisiji, čemur je danes vlada prižgala zeleno luč.
Evropska komisija trdi, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov. Vztraja tudi, da deluje popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo.
Komisija je 19. maja letos sprejela Delegirano uredbo Komisije o spremembi Uredbe glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vina (delegirana uredba), s katero za vina, pridelana v Hrvaški Istri, omogoča označevanje naziva sorte teran pod pogojem, da sta „Hrvatska Istra“ in „teran“ v istem vidnem polju ter je ime „teran“ napisano z manjšimi črkami kot „Hrvatska Istra“.
Slovenija se s tem ne strinja. Poleg negativnega učinka za slovenske proizvajalce terana izpostavlja nepregledno delovanje komisije, ki je po njenem mnenju tudi prekoračila svoje pristojnosti. "Slovenija v času pristopnih pogajanj Hrvaške k EU ni bila obveščena, da je zaščita terana odprto vprašanje. Z delegiranim aktom komisija legalizira vse kršitve v zvezi z nezakonitim označevanjem vina, na katere je Slovenija stalno opozarjala. S tem, ko hrvaški proizvajalci vina že ves čas v neposredni bližini območja pridelave terana z zaščiteno oznako porekla nemoteno označujejo svoje vino z identičnim nazivom, čeprav tega ne bi smeli, povzročajo proizvajalcem vina teran nelojalno konkurenco in ekonomsko škodo," je opozoril minister Dejan Židan.
Židan: Slovenija v času pristopnih pogajanj Hrvaške k EU ni bila obveščena, da je zaščita terana odprto vprašanje
Židan je poudaril, da bo z delegiranim aktom pridelovalcem ene države članice pet let po zaključku pristopnih pogajanj podeljena dodatna izjema za označevanje vina z zaščito označbe porekla druge države članice, brez njenega soglasja. Spomnil je, da za zaščito vin na evropski ravni obstajajo predpisane procedure, ki jih morajo spoštovati vse države članice.
"Slovenija v času pristopnih pogajanj Hrvaške k EU ni bila obveščena, da je zaščita terana odprto vprašanje. Z delegiranim aktom komisija legalizira vse kršitve v zvezi z nezakonitim označevanjem vina, na katere je Slovenija stalno opozarjala. S tem, ko hrvaški proizvajalci vina že ves čas v neposredni bližini območja pridelave terana z zaščiteno oznako porekla nemoteno označujejo svoje vino z identičnim nazivom, čeprav tega ne bi smeli, povzročajo proizvajalcem vina teran nelojalno konkurenco in ekonomsko škodo," je še opozoril Židan.
Ob tem je poudaril, da v celotnem postopku ni bila ugotovljena vloga Hrvaške za podelitev izjeme, niti ni neposredna vloga za dodelitev izjeme za sorto teran razvidna iz dokumentacije, ki jih je Hrvaška objavila na svoji spletni strani.
Za zastopstvo Slovenije pred Sodiščem EU je vlada pooblastila priznanega nemškega odvetnika
Židan pričakuje, da bo Slovenija vložila tožbo na Sodišče EU nekaj tednov pred rokom. "Osnutek je že napisan na 35 straneh. Pravnim in drugim strokovnjakom bo sedaj na voljo gradivo, da ga pregledajo in po potrebi izboljšajo," je dejal. Rok za vložitev tožbe se sicer izteče 19. septembra.
"Odločitvi komisije Slovenija nasprotuje z načeli pravne varnosti, zaupanja v pravo, varovanja pridobljenih pravic, legitimnih pričakovanj, sorazmernosti in medinstitucionalnega ravnovesja. Komisija je tudi prekoračila tudi obseg pooblastil, ki so ji podeljene," je pojasnil minister Židan.
Opozoril je, da je tovrstna prekoračitev pristojnosti komisije že odprla Pandorino skrinjico. "13. julija so se že pojavile nove zahteve držav za nove izjeme in s tem se sistem zaščit produktov, ki je pomemben za EU, dodatno slabi," je še opozoril minister. Kot posebej problematično je Židan izpostavil dejstvo, da Evropska komisija z delegiranim aktom legalizira obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in za nazaj legalizira kršitve pravnega reda EU.
Slovenija pri teh očitkih ni osamljena. Tudi Italija, Francija, Madžarska in Slovaška so prejšnji teden v Bruslju izrazile pomisleke zaradi presedana, ki ga z delegiranim aktom o teranu ustvarja Evropska komisija.
Obenem je vlada na današnji dopisni seji pooblastila tudi priznanega odvetnika Rolanda Knaaka iz Münchna, da poleg državnega pravobranilstva zastopa Slovenijo pred Sodiščem EU v tej tožbi. Kot je dejal Židan, je Knaak mednarodno priznani strokovnjak za pravo intelektualne lastnine in že sodeluje pri pripravi tožbe. Minister tudi ocenjuje, da lahko prisotnost Knaaka bistveno pripomore pri zastopanju Slovenije.
Z Evropske komisije so v minulih dneh ob napovedi slovenske tožbe sporočili, da je dostop do sodišča EU na voljo vsem članicam povezave in da jemljejo na znanje namero Slovenije, da se bo z zadevo teran obrnila na sodišče.
Spomnimo. Zgodba s teranom je izbruhnila aprila 2013 v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana.
Evropska komisija je tedaj izpostavila, da je teran na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, ter da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.
Tik pred lanskim božičem so nato viri pri komisiji izrazili obžalovanje, da Slovenija in Hrvaška nista uspeli najti skupne rešitve o teranu, ter za januar dejansko napovedali začetek procesa za dodelitev omejene izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.