'Zelo čustvene izjave sicer razumnih ljudi'

Na vprašanje urejanja slovenske meje z arbitražo so se odzvali tudi v Slovenskem panevropskem gibanju (SPG). Njihov predsednik France Bučar je dejal, da je bil odziv predsednika vlade Boruta Pahorja na arbitražo vedno v smislu, da "je to edina pot in da ima on prav“. Filozof Tine Hribar pravi, da je arbitražni sporazum "akt kolaboracije z okupatorjem."

Kritičen je bil danes tudi pisatelj Boris Pahor, ki je poudaril, da nismo sposobni vladati, saj niti ne nastopamo kot država. Meni, da bi se morali do hrvaškega vprašanja obnašati tako, kot so se Italijani do naše države, ko je vstopala v Evropsko unijo. Pahor dodaja, ko bo komisija odločila glede arbitraže, bo konec, saj pritožba ne bo mogoča.

Bučar: Kot da smo skupnost mentalno zaostalih ljudi

"To je navadno prepričevanje ljudi in to brez dokazov. Ni ponudil niti enega samega argumenta. Igra se z usodo naroda, za kar nima nobenih pooblastil. Njegovo ravnanje je protiustavno – je oživljanje mentalitete, ki smo jo z osamosvojitvijo pustili za sabo," je razložil Bučar in dodal, da ne gre za vprašanje meje, pač pa za vprašanje obstoja Slovenije. "Proti Hrvaški se obnašamo kot žaba pred kačo. Če sprejmemo to logiko, se odpovedujemo lastni suverenosti! Priča smo okupaciji teritorija, kjer ni nikdar živel noben Hrvat," poudarja in pravi, da bi "moral veljati ugotovitveni postopek glede meje". Odgovorni naj bi se po njegovem mnenju obnašali, "kot da bi bili Slovenci skupnost mentalno zaostalih ljudi".

Hribar: Vsak člen sporazuma je past

Filozof Hribar je opozoril, da je vsak člen arbitražnega sporazuma past. "Z vsakim členom izgubimo mi. Sporazum je kot švicarski sir – poln je lukenj,“ pravi in kot primer navaja deseti člen, ki pravi, da arbitražno sodišče lahko odredi kakršne koli začasne ukrepe, ki so potrebni za ohranitev sedanjega stanja. "S tem nam bodo za deset let zavezali usta,“ pravi Hribar. "Nekdanji predsednik hrvaške vlade je dejal, da so nam zabili gol. Gol nam je zabil naš predsednik vlade! Dobili smo avtogol! Ko bo razsodba, ne bo več možnosti za pritožbo! Odpovedali sta tako nova kot tudi prejšnja vlada, zato se mora ljudstvo odločiti na referendumu. Mora reči ne,“ je bil kritičen. Večkrat je poudaril, da se moramo vrniti nazaj na mediacijo, stvari pa postaviti v izhodiščno stanje. Hribar je celo menil, da je arbitražni sporazum "akt kolaboracije z okupatorjem", zadnji akt v popuščanju Hrvaški, ki "si je vseskozi prisvajala slovensko ozemlje. /.../ Mi imamo vojno stanje brez vojne napovedi," je še dejal.

Pahor: Slabše kolaboracije od statusa quo ne more biti!

Na očitke filozofa Hribarja, ki pravi, da je arbitražni sporazum "akt kolaboracije z okupatorjem", se je odzval tudi Pahor. Odgovarja, da "slabše kolaboracije ne more biti, kot da pustimo stvari take, kot so. Zdaj nimamo ničesar, z arbitražnim sporazumom pa lahko dobimo nazaj tisto, kar je naše," je dejal premier, a hkrati izrazil razumevanje za argumente proti arbitražnemu sporazumu, ker je Slovenija v zadnjih dvajsetih letih sama sebi dovolila tudi nekatera mitska prepričanja o tem, kaj je mogoče.

"Tudi jaz imam nekatera pričakovanja, ki so povezana s tem. Vendar moramo o tem prepričati še Hrvate. In ko bodo tisti, ki imajo pripombe na arbitražni sporazum in bodo govorili hude besede, kot je ta o kolaboraciji, naj povedo, kako bodo zavezniki z mirom, za pošteno mejo, s prihodnostjo in blaginjo. Jaz na to vprašanje odgovarjam z arbitražnim sporazumom in mislim, da si zasluži našo podporo," je dejal Pahor.

Zato namerava vztrajati, "da gre za najboljši možen sporazum, ki ga Slovenija lahko doseže. /.../ Bil je edini mogoč v zgodovinskih pogojih, ki so nam bili dani praktično nekaj mesecev in sedaj imamo sijajno priložnost, da ga potrdimo na referendumu," je dejal Pahor.

Izzval pa je "te ugledne nasprotnike sporazuma", da če menijo, da bi moralo biti vprašanje meje s Hrvaško urejeno drugače, zakaj niso pripomogli k ureditvi tega vprašanja. "Če se strinjajo, da so vsi poskusi doslej propadli, ta pa ni, ta ima možnost, da živi, jih sprašujem, kaj bodo storili v primeru, če referendum ne bo uspešen. Kaj je alternativa? Bodo ovirali Hrvaško na poti v Evropsko unijo?" sprašuje Pahor.

'Vlada je arbitražni sporazum sprejela nezakonito'

Mednarodni pravnik Miha Pogačnik, ki je vrsto let sodeloval z nekdanjimi vladami v pogajanjih o meji s Hrvaško, meni, da je Pahorjeva vlada arbitražni sporazum s Hrvaško sprejela nezakonito. Kot trdi, je sporazum v nasprotju z zakonom o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu, ki pravi, da bi morala biti meja določena "dvostransko".

To po Pogačnikovem mnenju pomeni, da bi morala Slovenija s Hrvaško za razmejitev skleniti dvostranski sporazum o meji, ne pa vprašanje reševanja meje prenesti "pred tretjega", torej pred arbitražno sodišče. To po njegovem mnenju pomeni "eklatantno kršitev veljavne zakonske norme" in zatorej je po njegovem "vlada sprejela arbitražni sporazum nezakonito".

Ministrstvo za zunanje zadeve te Pogačnikove navedbe odločno zavrača in pravi, da gre samo za "še eno v vrsti njegovih strokovnih zavajanj ali napak.“

Zunanji minister Samuel Žbogar pravi, da izjave nekaterih razumnikov presenečajo in skrbijo. "To so zelo čustveno nabite izjave sicer zelo razumnih ljudi. To so zelo težke, pa tudi zelo nevarne besede. Jaz vidim Hrvaško ne kot vraga, ampak le kot soseda," pravi Žbogar.

Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude pa meni, da je arbitraža za Slovenijo dobra, če res želimo rešiti mejni spor. "Malo kasno so zapeli, bi človek rekel, ker se to reševanje mejnega spora odvija že dve desetletji, ta sporazum pa je tudi že pol leta v javnosti," meni Ude.

Pahor in Janša sta sicer včeraj komentirala arbitražni sporazum. Prvi je ves čas zatrjeval, da je arbitražni sporazum o meji s Hrvaško najboljša možna rešitev, ki bo Sloveniji zagotovila teritorialni stik z mednarodnimi vodami, njegov nasprotnik pa nasprotno meni, da bo ta stik izgubila.