Vlada je na seji iz zakonodajnega postopka umaknila predlog Zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, po katerem bi ti od 1. januarja letos pa do uveljavitve plačnega sistema v javnem sektorju, a najdlje do konca leta, prejemali 600 evrov mesečno. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po seji dejala, da se na vladi zavedajo, da položaj v sodstvu ni idealen, saj da so se plače v sodnikov realno znižale.
"Ta situacija ni od včeraj," je dodala, hkrati pa pristavila, da si vlada prizadeva ureditve tega vprašanja, a da morajo predlog začasnih dodatkov sodnikom in državnim tožilcem v luči nekaterih odprtih vprašanj, na katera je ta teden opozorila Zakonodajno-pravna služba DZ, ponovno preučiti.
Poudarila je tudi, da se je zakonodajni predlog pripravil hitro, saj da gre za interventno rešitev. Želijo se namreč prepričati, če so predlagane rešitve najboljše. Ukrep si želijo rešiti skladno z ustavo, tudi poudarja. Nadaljnji koraki torej predstavljajo tehtanje predloga s strokovnjaki in morebitno prilagoditev predloga Zakona o dodatku k plačam sodnikom in državnim tožilcev.
Končne rešitve ni napovedala, niti morebitne spremembe v višini dodatka
Švarc Pipanova je tudi dejala, da so pomisleke zakonodajnopravne službe poskušali rešiti z amandmaji, a da morajo nekatera pomembna vprašanja preučiti bolj mirno. Končne rešitve pristojna ministrica ni napovedala. Kot je še enkrat poudarila, si v vladi želijo najti ustrezno in dolgoročno rešitev za plače v sodstvu. Nakazala pa je, da bodo z interventnim zakonom plače sodnikov in državnih tožilcev (z začasnim dodatkom) povišali še pred napovedano reformo plačnega sistema v javnem sektorju.
"V Sloveniji se v zadnjih 20. letih dobra tretjina zakonskih predlogih obravnava po nujnem postopku," pa je ministrica odgovorila na nedavne pomisleke, zakaj so predlog vložili po nujnem postopku. Dodala je, da meni, da ureditev plačnega položaja v pravosodju "ni nujna danes, ni bila nujna včeraj, ampak je bila nujna že pred desetletji".
"Plače v slovenskem sodstvu so najslabše v evropskem prostoru," je tudi izpostavila. Na neustrezni položaj jih opozarjajo tako slovenski sodniki kot mednarodne inštitucije, saj da nastale anomalije lahko posegajo v delo in neodvisnost zaposlenih v sodstvu. Negativno vplivajo stimulativno, pa tudi kadrovsko, saj se na prosta delovna mesta prijavljajo manj usposobljeni, oziroma prijav ni. "Kopičijo se zaostanki v slovenskem pravosodnem sistemu," je izpostavila. V primeru nadaljevanja trenda se ministrica boji, da bo to še bolj opazno, postopki pa da so že sedaj dolgotrajni. "Uspešen pravosodni sistem ima ključno vlogo pri ohranjanju vrednote pravne države."
Ob tem je spomnila, da so se zaradi nesorazmernega usklajevanja v zadnjih 15 letih povprečne plače sodnikov realno znižale za okoli pet odstotkov, plače tožilcev pa za okoli 11 odstotkov.
Pripombe Zakonodajno-pravne službe DZ ministrica 'jemlje skrajno resno'
Kot že rečeno, je imela na predlog zakona kar nekaj pripomb Zakonodajno-pravna služba DZ. Ta je v svojem mnenju med drugim opozorila, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ, predsednika in sodnikov ustavnega sodišča. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.
Švarc Pipanova je na to odgovorila, da se z dodatki tudi v drugih plačnih skupinah že presega meja in da dodatki kot taki ne štejejo kot del osnovne plače, a da pomisleke Zakonodajno-pravne službe jemljejo "skrajno resno", zato ponovni pregled. "O višini dodatka je preuranjeno govoriti, to moramo premisliti," je zaključila.
V luči zagotavljanja neodvisnosti sodstva pa je Zakonodajno-pravna služba DZ opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka. Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023. "Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače – v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku – ponovno znižajo," je Zakonodajno-pravna služba DZ zapisala v mnenju.
Ob predstavljenih pomislekih ustavnopravne narave pa predlagana rešitev predstavlja tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so še opozorili.
V opozicijskih SDS in NSi so sicer včeraj k predlogu zakona vložili več dopolnil. V NSi bi z dopolnili črtali vse štiri člene predloga, po dopolnilu SDS pa bi do sistemskih sprememb vsi funkcionarji in javni uslužbenci prejeli dodatek 600 evrov bruto mesečno.
Za danes je bila tudi sklicana seja odbora DZ za pravosodje, na kateri bi člani odbora obravnavali prav ta zakon, a je bila že odpovedana. Predlog zakona naj bi sicer DZ nato v petek obravnaval na izredni seji, a bo ta zaradi vladnega umika predloga zakona iz zakonodajnega postopka zdaj, kot kaže, umaknjen z dnevnega reda seje. Kot je še dodala ministrica, se bodo v naslednjem tednu sestali z ministrico za javno upravo.
Predlog je sicer spodbudil več sindikalnih zahtev po višjih plačah.
Sodniško društvo umik zakona o začasnem dodatku razume kot začasen zaplet
V Slovenskem sodniškem društvu medtem umik predloga zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev razumejo kot začasen zaplet, "saj je hitrost včasih slab zakonodajalec". "Sodniki smo v svoji zavezanosti ustavi in zakonu najbolj zainteresirani, da so naše plače in sploh vsi prejemki urejeni brezhibno," so sporočili iz društva.
Menijo, da je zato treba natančno preučiti pripombe zakonodajno-pravne službe DZ in na utemeljene reagirati z ustreznimi korekcijami predloga, neutemeljene pa zavrniti.
"Prepričani smo, da bo vlada to storila in svoje obljube za krepitev pravne države, tudi te konkretne, ne bo prelomila. Zato smo tudi prepričani, da bo morebitno današnje zadovoljstvo tistih, ki se ne morejo sprijazniti, da se sodstvo krepi tudi skozi materialno neodvisnost, kratkotrajno," je zapisala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
Društvo tožilcev razočarano
V društvu državnih tožilcev so presenečeni in hkrati razočarani nad odločitvijo vlade, da umakne predlog Zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev iz zakonodajne procedure. Pričakujejo, da je umik zgolj začasen in ga bo vlada v najkrajšem možnem času vrnila v zakonodajni postopek, je zapisal predsednik društva Boštjan Valenčič.
Valenčič od vlade pričakuje tudi, da bo z vrnitvijo zakona v državni zbor odpravila ugotovljena in javnosti predstavljena plačna nesorazmerja.
Dodatek v začetku leta napovedal Golob
Da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto, je sicer na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva v začetku januarja napovedal predsednik vlade Robert Golob.
Po ocenah, ki jih je sporočilo ministrstvo, bi ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.
KOMENTARJI (590)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.