Vlada in sodniki brez zbližanja

Slovensko sodniško društvo (SSD) se je sešlo na izrednem občnem zboru, sklicanem zaradi napovedane plačne reforme. Po triurni razpravi so sprejeli predlagana stališča in jih dopolnili z odločitvijo, da bodo problem internacionalizirali. Kljub temu da sta se zbora udeležila tudi ministra za pravosodje Lovro Šturm in za javno upravo Gregor Virant, do zbližanja stališč med sodno in izvršilno vejo oblasti ni prišlo.

Plače kot pogoj za odpravo sodnih zaostankov

Sodniki so prepričani, da plačna reforma korenito posega v njihov položaj, bistveni pogoj za odpravo sodnih zaostankov pa so spodobne plače. Po besedah predsednice SSD Janje Roblek je ustavno sodišče z zadržanjem plačne reforme dalo vsem trem vejam oblasti čas za razmislek, s čimer sta se strinjala tudi oba ministra in sta podprla oblikovanje mešane delovne skupine, ki bi na osnovi sprejetih izhodišč pripravila nov predlog ureditve sistema nagrajevanja sodnikov.

Predsednik vrhovnega sodišče Franc Testen vidi osnovni problem v preslabo ovrednotenem sodniškem delu, česar pa odlok o plačah ne odpravlja. Prav tako tega problema po njegovem mnenju ne bo moglo odpraviti ustavno sodišče. Predsednik sodnega sveta Marjan Pogačnik se je strinjal, da je čas za razmislek, saj bi utegnila imeti odsotnost nadaljnjih dogovarjanj usodne posledice za sodstvo.

Virantova napoved sodnikov ni prepričala

Minister za javno upravo Gregor Virant je sodnikom pojasnil, da so z načrtovano plačno reformo poskušali kanalizirati dodatek za delovno dobo v delovno uspešnost. Plača sodnika ostaja nespremenjena, ker masa za plače ostaja nespremenjena, je pojasnjeval Virant, vendar mu sodniki niso verjeli, da plače ne bodo nižje. Tudi napoved o do 16,5 odstotkov višji plači za delovno uspešnost članov SSD ni prepričala. Pravzaprav so od ministra terjali odgovor, kako bodo nagrajeni za dodatno opravljeno delo, če masa za plače ostaja ista.

Pravosodni minister Lovro Šturm se je zavzel za oblikovanje takšnega plačnega sistema, ki bo sprejemljiv za vse in bo zagotavljal odpravo sodnih zaostankov. Ustavno sodišče bo težko odgovorilo na vsa vprašanja, meni Šturm in dodaja, da bodo morali odgovore poiskati s skupnimi močmi. Predlagal je, da v delovni skupini sodeluje tudi sodni svet. Člane društva pa je pozval, da v prihodnje pripravijo še en izredni občni zbor, na katerem bodo ocenili sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in iskali rešitve za odpravo sodnih zaostankov.

Premale plače, slabi pogoji, spreminjanje zakonodaje,...

Preslabo plačani sodniki, stalno primanjkovanje strokovno usposobljenega pomožnega osebja, slabi delovni pogoji, procesna zakonodaja, ki ne omogoča učinkovitega in hitrega postopka, nenehno spreminjanje zakonodaje, so po mnenju sodnikov vzroki za sodne zaostanke in ne leni ter nesposobni sodniki.

Ob koncu triurne razprave so člani SSD soglasno podprli vseh deset predlaganih stališč o plačni reformi. V njih društvo ocenjuje, da bi plačna reforma, ki bi bila podprta s strani sodnikov, lahko prispevala k odpravljanju sodnih zaostankov. Društvo podpira vsa prizadevanja za vzpostavitev takega plačnega sistema, ki odpravlja plačna nesorazmerja, ki je pregleden in ki ustreza specifičnosti posameznih funkcij oziroma poklicev.

Vsa vprašanja položaja, pravic in dolžnosti sodnikov, ki se nanašajo na nagrajevanje in na sodnikovo kariero, mora urejati zakon. Edini predpis, ki lahko zagotovi celovito normativno ureditev od vstopanja v sodniško službo in kariere do upokojevanja in na katerega se veže sodnikova pravica do plače in nadomestil, je zakon o sodniški službi.

Ne glede na koncept plačne reforme ne sme nobena prevedba iz veljavnega plačnega sistema v novega povzročiti nominalnega znižanja individualne plače posameznega sodnika. V skladu z ustavnim načelom delitve oblasti mora plačni sistem zagotavljati primerljivost in sorazmernost sodniških plač s plačami poslancev in ministrov.

Vsaka plačna reforma mora sodnikom zagotavljati realno ovrednotene prejemke zaradi z ustavo predpisane nezdružljivosti sodniške funkcije. Učinkovit sistem napredovanja v plačnih razredih, nazivih, položajih oziroma na sodniška mesta zagotavlja le taka uvrstitev sodnikov vseh stopenj v plačne razrede, ki temelji na kriterijih iz evropske listine o zakonski ureditvi položaja sodnikov, vodenje sodišč pa naj bo nagrajevano s posebnim dodatkom.

Izenačevanje višine dodatka na delovno dobo zaposlenih, ki se financirajo iz proračuna, je lahko legitimen cilj plačne reforme le, če ne posega v že pridobljene ali pričakovane pravice. Del sodnikove plače za delovno uspešnost je lahko sestavni del plačnega sistema samo, če uspešnost temelji na rezultatih poslovanja celotnega sodišča oziroma oddelka, doseženih na letnem nivoju.

Ob upoštevanju odločbe ustavnega sodišča o zadržanju plačne reforme in desetih predlaganih stališč SSD ugotavlja, da ni potrebno izvajati drugih ukrepov za izražanje nestrinjanja s plačno reformo. Kljub vsemu pa so soglasno sklenili, da bodo o zapletih obvestili Evropsko sodniško združenje, ki mu prav zdaj predseduje slovenska sodnica Maja Tratnik. Evropsko sodniško združenje naj bi tako o slovenski sodniški problematiki razpravljalo že maja.