'Zdi se, kot da so ti ukrepi naravna katastrofa'

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je sindikatom predstavil pogajalska izhodišča finančni minister Dušan Mramor pa je govoril o ekonomskem položaju in ciljih za stabilno vodenje države.

Koprivnikar je dejal, da je pričakoval negativne odzive sindikatov. Sindikati bodo zdaj pripravili protipredlog, vlada pa bo priskrbela vsa dodatna pojasnila. Za ukrepe, ki jih sindikati ne sprejemajo, vlada pričakuje "dodatne ukrepe z druge strani", je dodal minister.

Štrukelj pravi, da nižje sploh ne gre

"Občutek ni dober, ker se zdi, kot da so ti ukrepi naravna katastrofa, ki si je ne moreš izbrati in jo je treba preprosto preživeti. To se mi ni zdel najboljši način za to, da bi se konstruktivno lotili pogajanj," je bil jasen vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Dodaja, da so vlado opozorili, da ne morejo iti nižje od zadnjega predloga, ki jim ga je ponudila še prejšnja vlada in ki v plače dodatno ne posega. Vsi trenutno predlagani ukrepi pa zanje niso sprejemljivi. V odgovoru, ki ga bodo pripravili do prihodnjega tedna, bo verjetno ostala tudi zahteva po sprostitvi napredovanj, je pristavil Štrukelj.

Vladna stran sicer danes ni pojasnjevala posameznih podrobnosti predloga, je dejal Štrukelj. Tako še vedno ni jasno, za kolikšen odstotek bi vlada po novem želela dodatno zmanjševati število javnih uslužbencev na letni ravni (trenutno je v veljavi en odstotek).

Izpostavil je, da je vlada med ukrepe za prihodnje leto zapisala tudi številne elemente, ki jih v njenem pogajalskem izhodišču ni, denimo odprava dodatnega pokojninskega zavarovanja za policiste ter dvig normativov v vzgoji in izobraževanju. Tako sindikati ne vedo, kaj bo s temi ukrepi in pričakujejo Koprivnikarjeva pojasnila prihodnji teden.

Tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič z vladnimi odgovori ni zadovoljen. Zanima jih, zakaj "smo bolj pravoverni, kot od nas zahteva tujina", in je predvideni primanjkljaj za leto 2015 pri 2,8 odstotka BDP, če Evropska komisija zahteva tri odstotke.

Tako tudi v letu 2015 ne bi bilo napredovanj, redne delovne uspešnosti, regres bi bil izplačan v znižani višini, v dodatno pokojninsko zavarovanje bi se vplačevale znižane premije. V veljavi bi ostala spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi plačnih razredov.

Vojaki pravijo, da nižje več ne gre

Še pred srečanjem z vladnima predstavnikoma so tudi policisti in vojaki ocenili, da so predlagani varčevalni ukrepi vlade udar za zlasti uniformirane poklice. "V Slovenski vojski nimamo več kaj dati, plače so že tako majhne napram ostalemu javnemu sektorju. Sporočilo vladni ekipi bo, da smo javni uslužbenci dovolj prispevali k stabilizaciji javnih financ," je pred pogajanji dejal sekretar Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah.

"Vsak govori samo o tistem ukrepu, ki se njega najbolj tiče, in ne vidi ostalih ukrepov, ki se tičejo drugih ali vseh," pa je povedal Koprivnikar in poudaril, da ukrepi ne ciljajo na nobeno posamezno poklicno skupino.

Kaj pravzaprav predlaga vlada?

Vladni predlog vključuje podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov, ob tem pa še dodatne ukrepe, s katerimi bi obseg stroškov dela zmanjšali za še tri odstotke.

Tako tudi v letu 2015 ne bi bilo napredovanj, redne delovne uspešnosti, regres bi bil izplačan v znižani višini (do vključno 15. plačnega razreda 692 €; od 16. do vključno 30. plačnega razreda 484,40 €; od 31. do vključno 40. plačnega razreda 346 €; od 41. do vključno 50. plačnega razreda 100 €; od 51. plačnega razreda in višjega zaposlenim regres za letni dopust ne pripada), v dodatno pokojninsko zavarovanje bi se vplačevale znižane premije.

V veljavi bi ostala spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi plačnih razredov. Predvideva se še znižanje različnih dodatkov, in sicer ukinitev dodatka za stalnost; ukinitev dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat; znižanje dodatka za delovno dobo; znižanje dodatka za delo v nedeljo; znižanje dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.

Predvideva se tudi zmanjševanje števila javnih uslužbencev, a konkreten odstotek pri tem ukrepu ni naveden. V sindikalnih vrstah to razumejo kot "prikrivanje odstotka, ki bi bil višji od enega, zato da so si pustili več manevrskega prostora".