Sindikati v pričakovanju Virantovega približevalnega predloga

Sindikati in vladni pogajalci so se skoraj v celoti uskladili glede predlogov sprememb zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, je po pogajanjih dejal vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov Janez Posedi. Nekaj podrobnosti je še odprtih, a te so odvisne od podatkov, ki jih bo vlada še priskrbela v prihodnjem tednu, je dodal.

Kot je še pojasnil, so nekoliko natančneje določili zadeve glede reševanja stavkovnih zahtev. Ob tem ocenjuje, da bo sicer "še kakšen dan ali dva" dela na stavkovnem sporazumu, a v četrtek se bodo lotili vladnih predlogov varčevalnih ukrepov na področju plač.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa je izrazil pričakovanje, da bo na četrtkovem nadaljevanju pogajanj vladni glavni pogajalec, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, predstavil približevalni predlog. Alternative pa pripravljajo tudi nekateri sindikati, zato se bodo še pred pogajanji predvidoma sešli na usklajevalnem sestanku.

Tudi Posedi v četrtek pričakuje pester dan. Kot je dejal, je bilo mogoče razumeti, da trenutno predlagani vladni ukrepi ne bodo dobili zadostne podpore sindikatov, zato tudi sam pričakuje, da bo Virant predstavil zanje bolj sprejemljiv približevalni predlog, saj usklajenega predloga sindikalne strani zagotovo ni pričakovati.

Sviz zavrnil vladne predloge

Stavkovni odbor šolskega sindikata Sviz je vladne predloge zavrnil v torek, a hkrati pogojno dopustil nadaljnja pogajanja. Zahtevajo, da vse tri veje oblasti napovejo znižanje svojih plač, ki bo večje od znižanja plač javnim uslužbencem, in dogovor o časovno vnaprej omejenih ukrepih.

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je danes izrazil pričakovanje, da bo te odločitve vladna stran vzela "z vso resnostjo in skrbnostjo", pričakuje pa tudi pritrdilne odgovore. V nasprotnem primeru se bo po njegovih ocenah isti trenutek začelo zapletati.

Za sindikat državnih organov vladni predlog neutemeljen

Za sindikat državnih organov je trenutni vladni varčevalni predlog neutemeljen. Ščernjavič je zato danes predstavil predpogoje za vladno stran in pričakuje, da jih bo ta upoštevala pri svojem približevalnem predlogu. Pogajanj sicer ne odklanjajo, a opozarjajo, da je poseganje zgolj na odhodkovno stran nesprejemljivo.

Kot je dejal, pri masi sredstev za plače v republiškem odboru sindikata vidijo možne rezerve na prihodkovni strani in tudi notranje rezerve pri mnogih delodajalcih. Od vlade zahtevajo analizo stanja izvajanja odhodkov, opredelitev izhodiščnih in ciljnih vrednosti kazalnikov ter določitev izvajanja varčevalnih korakov. Predlagajo tudi določene dopolnitve predloga sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev. Prepričani so, da so možni prihranki na številnih področjih, s čimer bi se lahko zmanjšal pritisk na nižanje mase za plače in tudi na zaposlene.

Tako po Ščernjavičevih besedah predlagajo podpisnikom, naj se dogovorijo o varčevanju in ukrepih na področjih davčnega dolga, obdavčitve sive ekonomije ter odlivov v davčne oaze, javnih naročil in materialnih stroškov. Ukrepi naj se opredelijo do 1. junija letos, predlagajo v sindikatu.

Vlada naj se po predlogu sindikata zaveže tudi k spremembi nejasnih in dvoumnih določb v zakonskih in podzakonskih predpisih, ki povzročajo različno razumevanje ter delovno pravne individualne in kolektivne spore. Obenem naj se še zaveže, da bo natančno pregledala in ovrednotila dosedanje organizacijske ter kadrovske ukrepe glede na sprejete reorganizacije, kadrovske načrte, akte o sistemizaciji in obseg dela kot pogoj za nadaljnje ugotavljanje gibanja števila zaposlenih javnih uslužbencev, navajajo v sindikatu.

Predsednik sindikata Frančišek Verk pa se je dotaknil vpliva varčevalnih ukrepov na delovanje državnega aparata. Opozoril je predvsem na "kadrovsko in materialno podhranjeni" Davčno upravo RS in Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Spomnil je, da se je vladna stran lotila tudi varčevanja pri zmanjšanju dodatkov za delo ob nedeljah in praznikih. "Vsi ti predlogi so zelo boleči," je dejal Verk in prav tako poudaril, da brez racionalizacije na prihodkovni strani proračuna ne bo šlo.

'Naj si najprej funkcionarji in visoki uradniki znižajo plače'

Iz Policijskega sindikata Slovenije (PSS) so sporočili, da znova predlagajo sprejetje interventnega zakona o maksimalni plači v javnem sektorju, po katerem bi razmerje med minimalno in maksimalno plačo znašalo 1 proti 3. Minimalna plača bi bila 783,66 evra bruto, predlagana maksimalna plača pa 2350,98 evra bruto.

Sprejetje zakona pri PSS predlagajo zato, da se zagotovi socialni mir med finančno krizo, ki da je niso povzročili povprečni zaposleni v javnem sektorju. "Zakon bi ob privolitvi povprečnih javnih uslužbencev v začasno zamrznitev pravic brez neposrednega učinka na izplačane plače, torej brez zmanjševanja sedanjih plač, pripeljal do želenih finančnih učinkov za financiranje javnega sektorja," pojasnjujejo v PSS.

Svoj predlog PSS utemeljuje tudi s tem, da je v javnem sektorju 15.122 javnih uslužbencev, ki svoje delo opravljajo s polnim delovnim časom in v osnovi ne prejemajo niti minimalne plače.

V PSS trdijo, da bi napovedani vladni ukrepi na rob ali pod rob minimalne plače pahnili še okoli 4000 dodatnih javnih uslužbencev.

PSS se je tudi odzval na zahtevo Sviza, da naj vse tri veje oblasti napovejo znižanje svojih plač, ki bo večje od znižanja plač javnim uslužbencem. "V PSS smo že večkrat predlagali, naj si v luči poštenosti in varčevanja najprej funkcionarji in visoki uradniki znižajo plače," so zapisali v PSS.

"Politiki in ostali najbolje plačani vodilni funkcionarji v državi naj dokažejo, da so solidarni z ostalimi zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju, se soočijo s svojo odgovornostjo za nastalo situacijo in privolijo v začasno omejitev najvišje plače," še dodajajo v PSS.