Vlada in sindikati javnega sektorja za pogajalsko mizo o dopustu, ne pa o regresu

Kot je po koncu današnjih pogajanj pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek, so sicer glede regresa izmenjali kar nekaj stališč, sindikati pa so vladno stran pozvali, naj sprejme uradno stališče do njihovega predloga, s katerim so za tiste v nižjih plačnih razredih predlagali višji regres od minimalne plače.

"Če bo ostalo pri tem, da bo vsem izplačan regres v višini minimalne plače, bo zelo velik del javnih uslužbencev v letu 2023, kljub 8,4-odstotni inflaciji na letni ravni, v letošnjem letu dobil nižji regres, kot so ga prejeli v letu 2022," je ob tem opozoril Počivavšek. Pojasnil je, da bodo nižji regres kot lani dobili vsi zaposleni na delovnih mestih do 41. plačnega razreda, kar se jim v sedanjih razmerah zdi nesprejemljivo.

Če bi vlada dala nekaj več tistim z nižjimi plačami, bi bilo to pozitivno, konstruktivno sporočilo zaposlenim, ki lahko v tem trenutku v zasebnem sektorju dobijo boljšo ponudbo, pa je ocenil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

"Vladna stran ni nikoli rekla, da se o tem sploh ni pripravljena pogovarjati"

Po besedah generalnega direktorja direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Petra Pogačarja vlada še ni sprejela dokončnega stališča. Dodal je, da vladna stran tudi ni nikoli rekla, da se o tem sploh ni pripravljena pogovarjati, pri čemer je izpostavil, da je bil tudi v lanskem letu regres izplačan v dveh delih, najprej v višini minimalne plače, nato pa je bil v skladu z dogovorom s sindikati še poračun do višjega regresa. Ob tem je spomnil na uskladitev plač v javnem sektorju, najprej oktobra lani, nato še aprila letos, tako da po njegovih besedah "ne moremo govoriti, da ta vlada ne sliši problematike najnižje plačanih v javnem sektorju".

Zakon o plačah v javnem sektorju

Sicer pa so danes obravnavali poročilo delovne skupine, ki se ukvarja z novim zakonom o plačah v javnem sektorju. V tem okviru so med drugim razpravljali o vprašanju formule usklajevanja vrednosti plačnih razredov. Da gre za eno od izjemno pomembnih vprašanj, se je po Počivavškovih besedah pokazalo v zadnjih letih, "ko so se, ravno zato, ker se vrednost plačnih razredov ni usklajevala, iskali različni obvodi in načini, kako priti do povišanja plače".

Danes so se po njegovih navedbah oboji strinjali, da ni dovolj, da zakon določa zgolj obveznost pogajanja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov ali zgolj zapis, da se vrednost plačnih razredov uskladi, temveč je treba določiti tudi neko minimalno višino uskladitve, v kolikor do dogovora ne pride.

Kot je še navedel Počivavšek, je vladna stran napovedala, da bo glede formule vlada svoj predlog potrdila v četrtek, na pogajanjih naj bi ga obravnavali prihodnji ponedeljek, ko se bodo ta na krovni ravni nadaljevala. Do konca tedna bo vladna stran pripravila tudi predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor v delu, ki je potreben za implementacijo novega zakona o plačah.

Predlog vlade za poenotenje splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta

Na današnjih pogajanjih so se pogovarjali tudi o predlogu vlade za poenotenje splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta. "Nikakor ne gre za zniževanje letnega dopusta v javnem sektorju, ampak za prenovo kriterijev, predvsem pa za poenotenje skozi celotni javni sektor," je poudaril Pogačar in dodal, da se po predlogu zmanjšuje vpliv senioritete tudi na tem področju.

Po predlogu skupno število dni letnega dopusta na podlagi enotnih kriterijev v posameznem koledarskem letu ne bi presegalo 30 dni. Je pa Pogačar opozoril, da je treba ločiti med splošnimi in posebnimi kriteriji. Prvi so skupni vsem, drugi pa so vezani na osebne okoliščine javnega uslužbenca in niso vključeni v omenjeno omejitev, saj bi bilo to diskriminatorno do teh zaposlenih.

Sprememba bi bila tudi, da bi pet dodatnih dni dopusta javnemu uslužbencu pripadlo, ko dopolni 55 let. Kot je na novinarsko vprašanje pojasnil Pogačar, zakon o delavcih v državnih organih iz leta 1991 določa, da si upravičen do pet dni dodatnega dopusta, ko dopolniš starost 50 let. Je pa leta 2013 sprejet zakon o delovnih razmerjih mejo starejšega delavca postavil pri 55 letih in s predlogom želijo, "da tudi z vidika dopusta veljaš za starejšega delavca pri 55 letih".

Sindikati pa so izpostavili, da iz nobenega dogovora, ki so ga sklenili z vlado, ne izhaja, da je to tema pogajanj, je povedal Počivavšek in dodal, da se bodo do vprašanja, ali bodo kriteriji za odmero letnega dopusta v nadaljevanju tudi predmet teh pogajanj ali ne, še opredelili. Štrukelj pa je dodal, da je zanje izjemno pomembno, ali je to vprašanje del paketa in bo torej veljalo, da dokler niso usklajeni tudi glede dopustov, ni nič usklajeno.

Po Počivavškovih besedah se je sicer danes tudi izkazalo, da je v zvezi s potekom pogajanj o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki potekajo po resorjih oz. stebrih, "kar nekaj zmede". Situacija je po posameznih dejavnostih različna, ponekod so sindikati podali protipredloge, ponekod je odprto še vprašanje poslovnika in tem, ki bodo predmet teh pogajanj. Predvsem pa so številni sindikati opozorili, da vladni predlog ne naslavlja nesorazmerij, ki so nastala v odnosu do zdravstva in socialnega varstva v letih 2001 in 2022, je še povedal Počivavšek.

Pogačar je kot ključno izpostavil, da je bilo na koncu vendarle sprejeto stališče, da nadaljujejo pogajanja po stebrih glede odprave plačnih nesorazmerjih. Sindikatom v stebru državne uprave pa bodo v sredo predstavili tudi predlog novega zakona o javnih uslužbencih, saj je po njegovih besedah prav, da se ga najprej predstavi ključnim deležnikom, torej sindikatom, kasneje pa ga bodo predstavili še javnosti.

Stališča pred pogajanji

Maja sta se strani dogovorili, da bodo pogajanja potekala na 14 dni, in sicer bodo centralna pogajanja ob ponedeljkih, v istem tednu ob sredah pa pogajanja o plačnih stebrih.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je pred začetkom današnjih pogajanj sicer izrazil pričakovanje, da bodo odprli nekatera odprta vprašanja iz delovne skupine, na primer formulo usklajevanja vrednosti plačnih razredov, hkrati pa opravili tudi pregled pogajanj o plačnih stebrih, kjer po njegovi oceni "vlada precejšnja zmeda".

Podobno je vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj menil, da bodo danes delali "neko delno inventuro", kaj se dogaja na pogajanjih o plačnih stebrih. Pričakoval je, da bodo imeli sindikati številna vprašanja, za naprej pa je po njegovih besedah "težko oceniti, ali smo na dobri poti ali ne".

Sindikati izpostavili tudi vprašanje regresa

Na sindikalni strani so sicer že pred začetkom današnjih pogajanj izpostavili tudi vprašanje letošnjega regresa za letni dopust. Počivavšek je napovedal, da bodo vlado pozvali, naj jasno pove, kakšno je njeno uradno stališče.

Kot je dejal Štrukelj, je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik njihov predlog zavrnila z argumentom, "da je v zvišanju minimalne plače že nevtralizirana inflacija". Pri tem Štrukelj izpostavlja, da je bila tudi lani minimalna plača na višji ravni kot leto pred tem, a so tistim z nižjimi vseeno izplačali nekoliko višji regres.

"Ne razumem, zakaj vlada ni pripravljena pokazati javnim uslužbenkam in uslužbencem, da ceni njihovo delo, vsaj z eno majhno gesto, in jih na nek način ne odvrača od tega, da gredo še tisti, ki so ostali v javnem sektorju, v zasebnega, kjer je regres boljši in so plače boljše," je še menil.

Pričakujejo tudi vladno predstavitev predloga novele Zakona o javnih uslužbencih

Sicer pa je ta teden pričakovati vladno predstavitev predloga novele Zakona o javnih uslužbencih. Kot je za sobotno Delo napovedala ministrica Ajanović Hovnikova, ta v javno upravo med drugim prinaša kompetenčni model z določitvijo splošnih kompetenc, ki jih mora imeti vsak javni uslužbenec.

Novela bi ob tem znova uvedla izpit iz javne uprave, ki so ga v preteklosti nadomestili z obveznim usposabljanjem, po katerem pa ni bilo preverjanja. "Novost bi veljala za tiste, ki vstopajo v javni sektor, za druge pa bi uvedli periodična usposabljanja in preverjanja," je pojasnila. S tem bi javnim uslužbencem po njenih besedah omogočili tudi lažje napredovanje.

Kot je dodala, želijo med drugim spet uvesti štipendijske sheme, da bi mlade lažje prepričali v delo v javni upravi.